Voščilo strokovnjaka

SREČNO v Novem letu.

Hvala bogu je staro leto že za nami. Mi ni bilo najbolj pri srcu.

Najprej smo dokončno združili in spojili carino in davke v nek skupni FURS, ki ni ne carina ne davkarija, ampak predvsem uprava. Za začetek smo izgubili identiteto, v nadaljevanju pa postali neučinkoviti in davkom v napoto. Kdo si je to izmislil ne vem; ni utemeljeno ne na strokovnih temeljih, ne na potrebah.

Zatem je bilo nekaj nenadnih tragičnih dogodkov izgube sodelavcev in znancev.

V novembru sem se poslovil od svojih dolgoletnih sodelavcev. To mi je bilo težko pa čeprav sem želel čim prej prekiniti s to novo združeno službo. Prav nič se mi ni zamerila, ampak v nečem, v kar ne verjameš, pač ne moreš živeti, v svojih modrih letih pa se, tak kot sem, tudi nočem pustiti prevzgajati. Moji sodelavci in organizacija so bili polni energije, vedno natančno postavljeni plani in strategije, dosledno izvajanje zakonodaje. Šestnajst let sem bil njih vodja in vseskozi smo imeli cilje, od nove zakonodaje, vstopa v EU, uvedba EURa do uvedbe e-carine; vse to je bilo dokončano in nikoli dolgčas. Ni bilo samo lepo, bili pa so rezultati.
No na koncu leta pa so mi šle krepko na živce še proslave 25 letnice plebiscita in »enotnosti«. To sem poslušal zadnji teden lanskega leta nepretrgoma po vseh medijih; kar tekmovali so, kako smo bili 1990 »enotni« in kako smo danes »neenotni«. Pa je to res? O čem pa smo glasovali leta 1990? Kolikor jaz vem in poznam stanje tedaj, smo imeli starih politikov, politike in nacionalizmov »poln kufr«. Temu smo na plebiscitu rekli »dovolj in nič več tega« in glasovali kot smo – za spremembo.
In kaj so naredili slavljenci v prvih vrstah? Razbili SDK in omogočili 25 letno krajo. Ali naj to slavim?

Če bi ljudi danes vprašali, kaj si o njih in njihovi politiki mislijo bi odgovorili popolnoma enako – ugotovili bi, da smo še vedno enotni.

In sporočilo za 2016

Bog se usmili torej vseh tistih medijev in politikov, ki lajnajo enotnost. Ozke pameti. Enotnost je vizija (sanje)»firerjev«. Enotne so bile in bodo samo diktature, demokracije so pluralne in različno mnenjske. Demokratične družbe ne morejo biti idejno enotne. Torej spoštovani prijatelji v tem letu bodimo čimbolj odprti, neenotni, razumevajoči in ustvarjalni ter se dopolnjujmo in poslušajmo. Le na ta način se bo našla pot za nas in naslednje generacije. Enotnost in različnost pa naj živita še na mnoga leta!
 

Alojzij Zupančič

Vir: Facebook