7000 km

7000 km z avtobusom 4. del

Brisbane bom opisoval, ko se bova vračala, saj ni časa niti za kratek ogled.

Hiter pogled na potnike sicer zelo sodobnega avtobusa mi pravi, da nas je pripravljenih na nov podvig tam okoli 40. Popolnoma nama je zdaj tudi jasno zakaj je najin šef predlagal raje letalo. Pred nama je novih 1700 km oz. 26 ur. Utrujena sva pa, kot da bi cel dan nalagala cement na šleper. Samo bežno sem slišal, da bo prvi postanek čez 2 uri v mestu Toowoomba in zaspal.

Ne vem koliko ljudi je zapustilo bus v Toowoombi, ker sem se prebudil, ko je šofer rekel, da bomo stali 15 minut. Malo sva šla pretegnit noge.

Mesto ima 132.000 prebivalcev in se imenuje tudi »Garden City«, leži 130 km zahodno od Brisbana, na nadmorski višini 691 m. Za Avstralijo to pomeni že »na gori«, saj je po njihovo vse kar je višje od 300m – gora. Torej, zakaj Garden City? Mesto ima več kot 150 parkov, v njih rastejo drevesa iz vsega sveta. Morda je najbolj znano ali pomembno drevo Jacaranda, ki zraste do 30 m v višino in ima lepe modro-vijolične cvetove. V septembru imajo festival »Australian Carnival of Flowers«. In res, vse povsod, ampak res na vsaki hiši je cvetje. Po svoje presenetljivo, saj ima mesto velike težave z oskrbo vode. Na teden porabijo 160 ML vode. Iz bližnjega jezera jo načrpajo 126 ML, ostalo iz arteških vodnjakov z globine 700 m. Zanimiv podatek bi morda bil še ta, da imajo 16 državnih OŠ in 15 privatnih (religija) OŠ, 5 državnih srednjih šol in 12 privatnih ter 3 univerze.

Zdaj pa šibamo za Goondiwindi, kjer je administrativna meja med Queensland-om in New South Wales-om. Do tja je 220 km, pozno popoldne bomo tam. Ta predel vožnje, no, vsaj prvih 100 km je lep, spominja na Slovenijo. Gričevje, vinogradi, polja koruze in sončnic, ampak roko na srce, vedno manj naju to zanima. Jezus Kristus, kje je šele Melbn…

Končno parkiramo na ogromnem parkirišču ob velikem gostišču. Postanek 45 minut, čas za večerjo. Tu se ustavljajo tudi šoferji velikih tovornjakov (3 do 5 prikolic) t.i. Road Train ali tudi King of the Road. Sploh nisva lačna, ampak nekaj toplega je treba dat v želodec. Se pa nikakor ne morem spomnit kaj sva naročila. V gostiščih, kjer pretežno jedo šoferji in potniki v tranzitu, ne prodajajo nobenega alkohola. Enako tudi ne na bencinskih črpalkah, za razliko od Slovenije na primer. Pubi pa so odprti od 10.00 dopoldne do 10.00 zvečer in niti minuto dlje. Nobenemu niti slučajno ne pade na pamet, da bi žalil ali zahteval še kako rundo v stilu:« Daj še eno rundo, pol pa gremo!« Kako je s pubi opišem povsem na koncu te nore poti. Goondiwindi (gundi uindi) pomeni po Aboriginsko »prostor, kjer počivajo ptice.« In res je malo iz mesteca veliko jezero, kjer pač počivajo in gnezdijo ptice. Samo mesto ima 6000 prebivalcev, v okolici pa gojijo bombaž, koruzo, pšenico, grah…pa brez zalivanja ne vem, če bi kaj zraslo.

Dela se mrak, mi pa gremo za Moree, 120 km je do tja. 2 urci, pa smo tam al kako? Za Moree nimaš kaj reči, edino to, da je v okolici izjemno bogato agrikulturno področje, kjer gojijo sojo, sončnice, fižol, grah, pšenico, bombaž, pecan nuts, olive, limone… Aja, pa baje je v tej kraju najboljša šola golfa v Avstraliji (18 lukenj za poznavalce).

Evo, 100 km naprej Narrabri. Saj gre. Smo že 575 km od Brisbana. Mestece ima 6500 prebivalcev in je center pridelovanja bombaža v Avstraliji. Imajo celo svojo letalsko družbo »Aeropelican air service«, s kar 5 poleti na teden v Brisbane. Saj, boljše bi bilo, da bi si najela privatno letalo, kot pa tole epsko potovanje. V redu, zdaj je, kar je. Do naslednjega mesta 120 km, vmes ni absolutno nič. In enkrat vmes rečem Ani: »megla«. »Ja pa res, ampak kako zdaj megla sred poletja?« Pa pravi šofer, ki je slišal, da nekaj mrmrava (razumel itak nič ni):« To je velik travniški požar!« In res, čez nekaj km na obeh straneh ceste požar, dim pa tak, da ne vem, če se je videlo 10 m. Vozili smo zelo počasi in kljub klimi v busu, se je kar fajn vohal tisti tipični vonj. Sicer pa ni dolgo trajalo, mogoče 10 km.

In zdaj Coonabarabran, mislim ej, pa kako ime je to!? Domačini mu rečejo kar Coona,  razumljivo, ne. Nisem uspel izvedeti odkod izhaja tako ime kraja. Ima 3200 prebivalcev, v okolici pa še 11.000. Je pa še nekaj posebnega. Coona je »Astronomy Capitol of Australia«. Ima SSO-Siding Spring Observatory (teleskop  diametra 3.9m) in CSIRO – 22m visok radioteleskop, v okolici je še 12 observatorijev s teleskopi. V prvo omenjenem observatoriju je šef Slovenec, sam sem pozabil ime. Slovenci smo pametni ljudje, samo država je mačeha. Odličen kader zapušča Slovenijo iz znanih razlogov, žal.

Ustavili smo se ob imenitnem gostišču Barkala's Guesthouse, ki je v bistvu tudi farma. Meni se zdi, da je bilo okoli polnoči in ker sem zdrav človek, sem spil pivo, pa še čik zraven se je prilegel. V gostišču lahko najamete apartma za 110 A$ na dan za 2 osebi, vsaka nadaljnja doplača 20$. Prijazno osebje govori poleg svojega še 6 svetovnih jezikov. Vsaka čast! Farma ima 31.000 ha, ma ne moreš verjet koliko je to. Gojijo govedo, krave molznice, koze, ovce, prašiče, konje… ni, da ni. V mestu je muzej skeletov izumrlih živali na tem področju. Imajo med drugim orjaškega Diprotodona, ki je tu živel še do pred 30.000 leti, v okolici pa lahko najdete izjemno redek kristal Zeolit. Je veliko bolj redek kot na primer diamant. Poleg tega pa je v okolici polno kengurujev (jasno), koal, emujev in goan (kuščar, ki zraste do ca. 2 metrov) in več kot 200 vrst ptic.

Gremo mi naprej, 160 km do naslednjega mesta. To je Dubbo, 32.500 prebivalcev. Menda so tukaj živeli Aborigini že pred 40.000 leti kot tudi drugje po Avstraliji. Mesto se ponaša z dejstvom, da v njem živijo ljudje kar 70-tih narodnosti. Zato imajo vsako leto septembra Multicultural Festival, ki traja ves vikend.

Okroglo 120 km do naslednje postaje. Mesto Parkes, 10.000 prebivalcev, blizu sta dva ogromna observatorija. Oba sta pravzaprav radio teleskopa. Prvi je svoje čase spremljal polete Apollo, drugi se imenuje Deep Space Station. Iz njega prihajajo ukazi za Rover, ki je zadnje čase na Marsu, vodijo pa tudi vse raziskovalne satelite izven zemeljske krožnice. Seveda so tu tudi Američani, saj so sateliti v končni fazi njihovi.

Mater, zdaj pa samo 33 km do mesteca Forbes. Ni tu kaj povedati, razen, da v okolici kopljejo zlato (Black Ridge). Do Melbna pa »samo« še 670 km. Ani rečem, da me nikoli več ne vpraša, da greva kam z avtobusom. Ampak saj sem si predvsem sam kriv. Se pa lepše sliši, če imaš sokrivca. Ampak to pa ne bo samo 26 ur, po moje se je šofer zmotil. Bolj verjetno pa je, da sem ga jaz narobe razumel. No, bomo videli.    

Vilc
 

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen.