7000 km z avtobusom 5. del
Še 115 km je za nami in zdaj za 15 min. postojimo v kraju West Wyalong. Tako super je spet malo pretegniti noge, v kolenih imam občutek kot da so iz lesa… West Wyalong ima v bližini kraj imenovan Central Wyalong. Pred leti, ko so polagali železniško progo, se krajani niso mogli zmeniti med sabo v katerem od teh dveh krajih bo postaja. Zato je država NSW odločila, da bo šla proga med obema krajema in da bo postaja na sredi. Kraja sta med sabo oddaljena 3.5km. V okolici kopljejo zlato, vendar je mestece najbolj znano po tem, da so največji izvoznik evkaliptusovega olja na svetu. Lahko bi sicer opisal kako se to olje naredi, vendar bi vzelo preveč časa in prostora. In gremo naprej. Čez 140 km bo Narrandera. Od tu, pa vse do meje z zvezno državo Victorijo so veliki namakalni sistemi. Gojijo riž, citrone, grozdje, krompir… V Narranderi je velika delujoča keramična fontana. Baje sta na svetu le dve, ena je še v Indiji. V tem kraju je kar 36°C, baje je bilo čez dan 45!
Samo še 430 km do Melbna?!
Jerilderie, ena starejša mamca gre dol. Šoferju pravi, da gre obiskat sina. Aja, kaj pa dela sin? Zlato koplje. Pa kaj tu vsi samo zlato kopljejo al kaj? Kdo pa potem dela na poljih, kjer raste riž, pšenica, sončnice, soja, čebula, paradajz, itd.? Po tem je namreč kraj znan, ima pa le 800 duš.
Peljemo skozi Finley, kjer na znaku piše Melbourne 285 km. Aha, pa smo pod 300, super. Potem pa reče šofer:« Ne bomo šli direktno proti meji, ker moramo v mestu Deniliquin pobrati družino, ki gre v Melbn. Bomo pa tam stali 45 min., da se »nafroškate« in pretegnete noge. Do tja je le 60 km. Hvala, ker potujete z nami!«
Ja, pa kaj naj pa bi. A gremo dol in protestiramo? Ta obvoz bo skupaj prinesel skoraj 150 km. Po moje smo vsi navdušeni, ker nas ravno on »fura.« Ne grem se več, hočem Melbourne, takoj!
Ostalo je pri šoferjevi besedi. V redu, naj bo, ker je ravno on.
Deniliquin, skrajšano »Deni« (razumljivo, kdo pa bo tako dolgo in čudno ime izgovarjal celo), ima 7.500 prebivalcev. Lesene hiše, rdeča prst in prah, ki ga vrtinči veter… vroče že navsezgodaj, nobenega avtomobila ne vidim, je pa nekaj jezdecev, ki jahajo ne vem kam.
V okolici je na 100.000 ovac, tu je doma znamenita Merino pasma, ki je bila vzgojena daljnega leta 1861. Proizvedejo polovico vsega riža v Avstraliji, samo brez zalivanja bi tu rastel k…. Mestece od leta 2007 izgubi na leto okoli 100 prebivalcev zaradi izjemne suše, ki traja od takrat. Kupiva 2 srečki in zadaneva 3$. Bravo, jaz bom kasneje spil pivo in Ani bo še ostalo pol $ za zapravit. Mislim, kakor hoče. Lahko jih zapravi ali pa prišpara, he, he. Pošteno, ne. Mislim, da Ana ne razmišlja tako.
Tako, zdaj pa res krenemo proti meji z Victorijo. Do tja je slabih 80 km. Mesto Echuca, kar v jeziku Aboriginov pomeni »srečanje ob vodi«. Logično, skozi mesto teče najdaljša avstralska reka Murray River (2.375 km). Reka je 58% plovna. Echuca ima 12.500 prebivalcev in je največje rečno pristanišče v AU. Ima ogromno floto parnikov, skoraj na vseh so restavracije. Prava meka za turiste, ki si želijo ogledati kraj in okolico s teh slikovitih starih parnikov, zraven kaj dobrega pojesti ob kozarcu odličnih avstralskih vin. Al pa piva, ta je tudi vrhunski.
Evo, zdaj pa smo že res blizu, samo še tam okoli 250 km. Šofer pravi:« Stojimo za izmenjavo potnikov samo še v Bendigu. To bo čez 90 km. Gremo takoj dalje, ker smo v zamudi!« A res, česa ne poveš!?? Tih' bod' pa furi!
Bendigo – 90.000 prebivalcev, mesto, ki je nastalo izključno zato, ker so leta 1851 odkrili zlato. Veliko zlata!!! Do zlata pridejo na razmeroma lahek način, saj se oprijema kamenin, ki jih je lahko odstraniti. Do zdaj so izkopali 22 milijonov unč (40.000 unč je ca. 1 tona, 1 unča je, se mi zdi, 32.4 g, ampak nisem ziher – preverite) in so po izračunih strokovnjakov šele na polovici zalog. No, 13% prebivalstva je zaposlenih v manufakturi, imajo pa edino borzo v notranjosti dežele. Tu je tudi nekaj rudnikov quartza. V mestu je veliko podjetje Intervet, kjer izdelujejo vakcine za živali. Veterinarji bi vedeli več o tem.
Tako, zdaj pa veliki finale. Melbourne bo čez 160 km, dobri 2 urci, pa smo tam. 30 km pred ciljem se v daljavi že vidi oblak megle, morda smoga nad mestom. Potem se izkristalizirajo najvišje zgradbe mesta. Mater, pa smo le prišli. Keith naju čaka. Pravi, da zamujamo 2 uri, vsaj. Ne da se nama razlagat zakaj. Saj veš Keith kje je Brisbane, ne?
Najprej tuš, ki ga nisva videla že dobra 2 dni, potem počitek, potem dolgo nič, pa spet počitek, pa normalna hrana . . . potem pa vam napišem nadaljevanje.
Vilc
