Fotostorming SLUTNJA JESENI
Pozdravljeni,
tema tokratnega FS ( ne, to ni nova kratica za PhotoShop ), je SLUTNJA JESENI. Kako času primerno. Ko je za nami šele tisti, čisto prvi uradni jesenski dan, ko termometer še pokaže 24 stopinj, ko se tolažimo, da poletje še ni mimo. Pa vendar nas klopotci opozarjajo, da bo vsak čas tu. Jesen. Pa odpadlo listje, ki ga vrtinči veter, mrzli večeri in prečudovite meglene koprene, ki se ob jutrih tako nežno ovijajo krošenj in jih prvi žarki preganjajo iz dolin. Jate škorcev tekmujejo z zapoznelimi trgači, hmelj je že odtrgan in v zraku je nov vonj – vonj po sadju, zmleti koruzi in ponekod že po zorani zemlji. Ja, v zraku je slutnja jeseni.
Ne vem, zakaj nas vse to navdaja s tesnobo. Ko pa vse naokoli nas šele začenja žareti od prečudovitih barv, ko nam narava dobrohotno daje svoje darove, ko je vsaka druga tema pri kavici – koliko gob smo nabrali in kako letos ni bilo potrebno škropiti vrtnic, ki vendar še vedno cvetijo. Kot, da se že v naprej pripravljamo na tisti bolj temačni čas. Kot, da se že sedaj, na pragu jeseni, žalostimo tega kar prihaja z zimo, ko pa še niti tisto “vmes” ni dobro prišlo!
Slutnja jeseni naj bo vesel čas! Spremenimo besedo “slutnja” v tisto manj zloveščo – “pričakovanje”. A, ne da se čisto drugače sliši?
Gremo od začetka! Pričakovanje jeseni je čas, ko se z nestrpnostjo veselimo tistega kar prihaja. Čas, ko nam narava, ali pa življenje, v košaro polaga darove, ki smo si jih zaslužili z dobrim delom tekom leta, tekom življenja. Prepričana sem, da bo v naših košarah obilica dobrot. Če pa se bojite, da vaša košara ne bo ravno polna, naj vam prišepnem, da ni nikoli prepozno za dobre reči.
Primite svojega malčka za roko in pojdita v sadovnjak po jabolka. Mmmm, kako dišijo sveže pečena v pečici ali pa kar na palici, nad odprtim ognjem. Ko se njihov sok počasi spreminja v razvlečeno karamelo. Morda mu zaupate “zahtevno” nalogo trebljenja bučnic, pozneje pa v buči prižgete svečo in jo postavite pred vhod. Naj prežene tiste pritlehne slutnje!
Še je čas!
