Mali princ Luka – Luks

Ganljiva pripoved o bolezni, nemoči, a neizmerni volji in pozitivnosti.

Projekt društvenega frenda Mateja Peljhana je ugledal luč sveta in po svetu je završalo. Mali princ je zgodba s samo enim akterjem, a še kako ogreje srce in dušo. Luka je 12-letni fant z mišično distrofijo, ki si je zaželel povsem običajnih reči, a za njega samega popolnoma nemogočih.

Matej mu je s svojim enkratnim pristopom, perspektivo in obilico znanja tako na fotografskem, kot na terapevtskem področju, omogočil uresničitev želja, na prav poseben način. In, kot mi je rekel: “Če kaj, vem da je potrebno to temo demistificirati in jo brez predsodkov približati ljudem. Pri tem jaz kot avtor niti nisem pomemben. Vse nagrade in priznanja so nepomembne v primerjavi s sporočilom, ki ga fotke nosijo. Serije “Mali princ” si v bistvu sploh ne morem lastiti, ampak ugotavljam, da je dovolj, da zgolj je (obstaja). In ne veš, koliko je pri tem užival Luka.
Tule lahko preberete pesem, ki jo je napisal Luka – pri svojih 12-ih!

DRGAČNI

Ogromn je prividov, velka gruča invalidov,
k majo svojo šolo pa u srcu eno volo.
če ne moreš iz korakam odkorakat v nov dan,
a mislš a je pol ceu lajf tvoj zaman ???
Usi k so normalni, so k eni lepi mački,
mi k smo pa invalidi smo pa tko kt grdi rački,
tko pravjo, da kao okostnak k de maš dieto,
peleš se po cest, kšn te gleda kt raketo.
Tko kt stara mama kt gre po motovilc
moj vozičk ropota kukr str reaktivc.
a sploh kdo pomisl, da invalid ne more it na vlak,
k zato se bori prjatu Iztok Mrak.
Pazi se pazi, pisal je na prtičku,
pa me je napadel gangster na vozičku,
k po cest grejo ljudje, pa obrazi so mračni,
uzad pa grejo invalidi na vozičkih — drgačni.

To je pesem od useh k so drugačni,
to je pesem od useh k misljo da so napačni,
k po cest grejo ljudje, pa obrazi so mračni,
uzad pa grejo invalidi na vozičkih — drgačni,
ne bit rasističen, pa to se bo vrnilo,
invalidi, tko kt ti — to je sporočilo.

Ne vem zakva bi mogl bit manj vredni kt pa drugi,
saj na konc usi pristanemo u trugi,
When I´m gone, tko kt je u resnic naslou tega komada,
tut neki govora politki pripada.
Kr se tiče tega, bom dal eno kritiko,
zakaj ne dajo kšnga invalida u politiko ???
Un k lohk hod, k se vozš ti je fouš,
ti si pa prot nemu en navaden použ.
Tudi oni lahko delajo vse stavari na svoj način,
tko kt ti, tud to so rdeče niti,
pa tut to je sporočilo, tko kt moji grafiti.
eni so tolk debeli, da bi najrajš šli umret,
drugi sdio tok suhi, da bi mogl vse požret.
Kšn ma aparat za zobe, samo vsi smo drgačni,
a je s tem kej narobe ???
Eni so, da so ful kul previdni,
drugi so pa tko kt prav Trkaj — nevidni.

Kšn misl, da je s tem ko je drugačen kaj narobe iz usemu,
ampak to ni res, nekej narobe je iz nemu.
In napačno je to mišlene in pa šanse ni nobene,
da bi biu ta člouk več ureden, to sam pomen,
da je s to mislijo poreden.
En leze gor, pa pade dol iz mrgolane,
tko kt iz bananouca popadajo banane,
kšn pa že odkar je u plenicah ne more po stopnicah,
in k si oči pomane, vid da je invalid, d že postou je privid,
pa tud tako težko je žiulene, ampak bot veseu, to je moje mnenje.
K je petek, usi otroc se izstrelijo iz šole,
tko kt iz snajperce metek, ti pa če gre voziček 6 na uro,
ne more it hitrej, tud če loviš kuro, ne boš ujel je prej.
Ma pa tut dobro plat, k kle sm jo napisou,
Če bi okol laufou, gotou nebi risou.
Eni hočjo bit normalni, pa so že zdej,
ampak ta lajf je dragocen, mormo si priznat,
da ni kej dost pocen.
U bistvu je najbl drg na tej zemlji rtu,
šot u nega, pa že 2Pac bil je mrtu.
Pa tut pr invalidih lajf je zlt, lohk hitr ga zgubiš,
tut če si še mlad. Vsaj en ti mora pomagat,
če češ prežvet, ne smeš umagat,
morš dohajat ta svet. Če teško dihaš,
morjo bit prostori zračni, tako je življenje
od useh k so — drgačni.