Za Majo in njeno družino

Pozdravljeni,

točno 10 dni nazaj sem tule objavila apel pomoči za Majo in njeno družino – Val 202. Zgodba me je ganila do solz – in ne le mene. In ker sem človek akcije, je zadeva stekla. Prošnja novinarki Vala 202 za kontaktne podatke te družine je deloma, a ravno dovolj, obrodila sadove. Z dovoljenjem Majine mamice sem dobila telefonsko številko in jo poklicala. Najprej nekaj minut koncentracije in globokega dihanja, nato pa klic. Moj bog, si mislim, če je meni tako težko pa želim pomagat, kako mora biti težko šele njej, ki prosi za pomoč. Pogovor je potekal v znamenju tresočih se glasov in zatikanj na obeh straneh, a sva se dogovorili kar je bilo potrebno. Objava informacije tule na blogu, objava na oglasni deski v službi, nekaj mailov in v roku 10 dni se je nabralo kar precej.

Itak, da vedno darujejo najprej tisti, ki imajo sami najmanj, a hvala vsem. Tudi tistim, ki ste morda nakazali denar in mi tega sploh niste povedali in tistim, ki ste v situaciji, ko tudi sami ne morete pogrešati prav ničesar. Vem, da bi darovali, če bi lahko.

Stvari sem prepakirala in skupčkala po kartonih in tako je nastalo 9 velikih in precej težkih kartonov, 3 velike vreče in ena mala. Hrana, oblačila in mogoče še kaj – ne vem, ker zalepljenih kartonov seveda nisem odpirala. Z mojim dragim sva napolnila prtljažnika obeh avtov, kakšna vreča je morala na sedež, in odpeljala donacijo na celjsko podružnico Zveze prijateljev mladine. 

Majina mamica pa je tudi že bila obveščena, da se naj oglasi – in pomoč naj pripelje s sabo 😉