Nedeljski obisk

Pred vami je NOVA – PETA kratka zgodba. Tokrat bolj zabavne sorte. Morda kdo koga prepozna v njej. Morda si bo kdo celo priznal, da prepozna sebe 😉

********************************************************************************************************************************************

Odložila je telefon in zavila z očmi.

»Šit no, pa ravno njo rabim zdajle!« je nejevoljno rekla svojemu, medtem ko je pospravljal mizo.

»Kaj pa je?« jo je vprašal z nedolžnim glasom, čeprav je slišal s kom se je pogovarjala in se mu je prav dobro zdelo kaj jo muči.

Klicala je njena prijateljica. Ni mu bilo sicer povsem jasno zakaj prijateljujeta, saj je vedno nekaj bentila čez njo, ampak opazil je, da je to počela le kadar se je pogovarjala z njim.

»Gabi je bila. Vprašala je, če lahko pride na kavo.«

»In?«

»Ja, kaj in? Itak, da sem ji rekla, da lahko. Kaj pa ji naj rečem? Da ne sme?«

»Lahko bi rekla, da nimaš časa.«

»Pa kako ji naj rečem, da nimam časa, če je pa nedelja? Si pa tud čuden.«

»Lahko bi ji rekla, da kam greva.« je poskušal najti izgovor, čeprav je bilo zanj očitno že prepozno.

»Midva nikoli nikamor ne greva,« ga je zbodla. »Še najmanj pa v nedeljo, po kosilu.«

»V posteljo?« je dodal namigujoče, čeprav bi mu kratek spanec na sedežni sedajle strašno dobro del. Pravzaprav ga je imel v planu in tudi njemu tale obisk ni bil ravno po godu.

»Čak mal! Kako nikamor ne greva?« mu je nenadoma prišel naprej njen očitek, in ga zbodel. »A nisva šla zadnjič v Mozirski gaj – saj imaš rada rože, a ne?«

»Seveda jih imam. Katera ženska jih pa nima? Samo škoda, da sem te morala tako dolgo prepričevati, da so se tulipani že usuli.«

Imela je prav, zato je poskusil še enkrat: «Pa na pivo sem te peljal v Žalec. A ni bilo noro?« je navdušeno nadaljeval. »Pa tako so se posmehovali ideji o funtani.«

»Fontani«, lubi. »Fontani. Poleg tega pa si tja peljal sebe, ne pa mene.« se ni pustila zmesti.

»Pa saj sva šla potem še na pico.«

»Pol pice! In sploh ni bila dobra. Slabo je bila pečena, ker si ti tisto kelnarco raje gledal v joške kot pa, da bi ji rekel, naj bo pica dober pečena. Točno veš, da imam rada fajn zapečeno.«

»Daj, ne seri. Kako kelnarco neki,« se je branil, čeprav se je res ni dalo zgrešiti. Mlada mačka s fajn dekoltejem in hudičevo dolgimi nohti. ‘Kako sploh tipka s tistimi tricentimetrskimi kremplji? Rdeče je imela, pa na enem tri kristalčke,’ se je spomnil in na ustnicah mu je zaigral nasmeh, ki ji ni ušel.

»Da te ne sanjam, ej!« Krožniki, ki jih je trdo postavila na pult so nevarno zaropotali, da je nasmeh v trenutku zginil z njegovega obraza.

»Torej pride Gabi?« je pogovor poskusil speljati na prvotno temo. »A sama?«

»O, mater! A veš, da jo nisem vprašala, sam po moje pride sama.«

»A sta spet skregana?«

»Ja, kdaj pa nista, no?« se je namrdnila. »Ampak, veš kaj ti povem? Jebemti, da je tudi sama kriva za  to. Ej, ženska sem, sam kok mu pa ta sere po glavi! Se mi zdi, da prav čaka, da prideta v družbo in ga začne jebat v živ mozak. Pa kater dedc bo to prenašal?! Ma, ne vem, no. A to dela zato, ker ve, da je v družbi ne bo upal užgat, al …«

»Matej? On, da bi jo udaril? Sej ne misliš resno.«

»Ja, kaj ga pa pol vedno buzerira v javnosti? Mater, še jaz bi ji včasih eno prpelala okrog ušes, majke mi. Pa ne moreš tipu tako težit.«

»Halo! Se nebi ti mal umirila?« jo je prekinil. »Sicer pa si ti tud tečna,« mu je ušlo, zato je hitro dodal, »Včasih,« in zagrabil šop vilic, ter jih vtaknil v košarico od pomivalca.

Zravnala se je in kljubovalno dvignila brado: »Jaz pa že nisem tečna. Ti sploh ne veš kaj je to tečna ženska, da boš vedel.« je bila užaljena. »Ne devi kozarcev tako!«

»Zakaj ne?«

»Ker voda ne bo dobro odtekla in se bodo poznali fleki,« je razložila z glasom karajoče učiteljice in jim začela spreminjati kot nagiba.

»Jih boš pa na roke spolirala,« se mu je zdelo za malo njeno kapriciranje.

»Kar ti jih poliraj! Sploh veš kako zoprno je polirat te ozke kozarce?«

»Seveda vem.«

»Klinac veš, saj jih še nikol’ nisi.«

Ustnice je stisnil v tanko črto in že ji je hotel zabrusiti, da ima faking predebele prste, da bi poliral te jebene ozke kozarce, a se je raje ugriznil v jezik. Rada je imela penino, zato so bili non-stop kakšni v pomivalcu. Rad je imel, da je imela rada penino. Po njej je bila bolj mehka.

»Najbrž bo prišla s ta malim.«

»Skor sigurno, ja.«

»Kristus, kaj je ta mulac nevzgojen! A veš, da ji je zadnjič vrgel sladoled po tleh, ker mu je dala vaniljo, on pa je hotel čokolado?« mu je razlagala, med tem ko je iskala dodatek za lesk.

‘Fajn rit ima,’ je pomislil, ko jo je gledal sklonjeno, kako išče plastenko, ki jo je držal v roki. ‘Naj še mal išče,’ se je namuznil.

Ker ni našla, je odprla še zgornjo omarico: »Jooooj, ne mi rečit, da ga je zmanjkalo!« obrnila se je proti njemu in videla, da v rokah drži modro plastenko.

»A ti mene zajebavaš, al kaj?« je privzdignila obrv in prekrižala roke na prsih.

»Sorry, a tole si iskala?« je naredil začudeno faco, nato pa začel modro tekočino točit v odprtinico plastičnega predalčka na vratih pomivalca.

Našobila se je in priprla oči, nato pa glasno zavzdihnila. Rekla pa ni nobene.

‘Dober je zdržala,’ jo je v mislih pohvalil.

»Jaz bi mu že pokazala!« je nadaljevala po nekaj sekundah prijetne tišine.

»Komu?«

»Ja, ta malemu! A me ti sploh poslušaš?« je vzkliknila. »Al boš jedel tisto kar ti dam na mizo, al pa vozi v sobo. Da men vrže sladico po tleh – o fant! Pa, če pomisliš, da je star štiri leta. Halo! Štiri leta!« pobrisala je mizo in ulovila drobtine v dlan. »Si predstavljaš kaj bo, ko bo star šest, deset, šestnajst … »

»Ne pretiravi, no. Se bo že unesel. Star je štiri leta, za boga milega.«

»Ampak zdajle bi mu morala postavit meje, tak si pa še nosa ne zna obrisat!« je bila kritična do malega pobalina, ki mu je, nazadnje, ko ga je videla, visel iz nosa masten  rumenkast smrkelj. Vsake toliko si ga je obliznil, da mu ne bi stekel v usta. Še danes jo je streslo, ko se je spomnila.

»A boš kavo?« jo je vprašal.

»A zdajle boš kuhal kavo?«

»Zakaj pa ne?« mu ni bilo jasno, saj sta po kosilu vedno pila kavo.

»Ja pa, če pride Gabi. Jo boš pol skuhal za vse tri.« je odločila.

S pogledom je prečekirala pult – bil je čist, mizo – bila je pospravljena in prazna. ‘Joj, vaza!’ se je spomnila. Dopoldan sta bila v trgovini in pred blagajno si je iz vedra vzela šopek rumenih tulipanov. Všeč so ji bili rumeni, čeprav ji je njen očital, da zato, ker je rumena barva ljubosumja. ‘Jaz pa že nisem ljubosumna.’ Poravnala je stebla in odtrgala list, ki nikakor ni želel stati tako kot je hotela.

»Nee!« je zakričala, ko je videla, da si je odprl škatlo keksov.

‘Jezus!’ je otrpnil in popolnoma zmedeno gledal okrog sebe. ‘A so pokvarjeni? Je predebel? Je kaj pozabil? Je kaj na fotelju? Pa ne mi rečit, da sem se usedel na Bučka!’ planil je pokonci in pogledal pod rit.

»Pusti kekse!«

Debelo jo je pogledal in se čez nekaj trenutkov, ko mu je nehalo zvoniti v ušesih, usedel nazaj.

»Pa, če ti nisi fuknjena?«

»Sam to škatlo imam in če pride s ta malim, jih rabim. Saj veš, da jih freza kot kobilca,« mu je škatlo strgala iz rok in jo odnesla do kuhinjskega pulta. »Ta otrok poje čist preveč sladkorja. Zato pa tako nori. Saj ni ene minute pri miru. Men bi se zmešalo, da imam takega mulca. Mogoče je pa zato tako bleda zadnje čase. Nobenega miru nima v bajti. Skoz neka galama,« pogledala je, če ima kavo, kar je bilo povsem odveč, saj je vedno imela na zalogi vsaj dve rezervni.

»Pa kak narastek ima! A si videl?«

»Kdaj bi …«

»Ne vem zakaj se sploh barva na blond, če je temna. To se vsak milimeter takoj pozna. Pa še ena butasta frizerka jo je nasrala, da si je dala s permanentom dorisat obrvi. Na črno! Si predstavljaš kako zgleda? Blond lasje in široke črne obrvi. Total natur kombinacija.« se je zarežala.

Pripravila je skodelice in žličke, da bodo pri roki, ko pride.

Pozvonilo je.

»Grem jaz« mu je rekla in odhitela odpirat. ‘Je pa hitra. No, jima bo pa vsaj popoldan ostalo več časa.’

»Gaaabi, bejbika! Pa kje si ti?« stisnila jo je v objem, poljubila zrak na obeh straneh njenih lic, in pogledala ta malega. »Mihec! Kako si pa ti zrasel. Ooo, pa žogo imaš zraven. Kak, faaajn.«