Celjski mestni park

Včeraj sem ta malo odpeljala v šolo nato pa si privoščila obisk parka. Prisežem, da še nisem slišala takšnega ptičjega živžava. In toliko različnih melodij, da sem kar stala in poslušala. Ne, ni res, celo poskušala sem posneti en’ga prav posebnega ptiča, ki mu žal ne poznam imena, a njegovo oglašanje je bilo tako zapeljivo in koketno, da sem se začela naglas smejat. Upam, da ni kdo posnel mene. Res je bil pravi šarmer.

Posnela sem še fotko za ponedeljkovo srečanje SVITovcev, na temo “pari”, nato pa se odpravila po poti mimo “ribnika” (bazena, nekaj okroglega pač iz česar so pravkar čistili listje). Pod drevesom je zopet nekaj zašumelo – najbrž kos… počepnem in sem iz oči v oči z malim bitjem z dvema čopkoma na glavi. Halo, tole je pa res en čuden kos. Nekaj simpatičnih trenutkov sem v eye contactu z malo rjavo žverco – veverica! Sploh nisem vedela, da so v celjskem parku veverice – neumno ne. Seveda je švignala v gozd in na drevo in…. se pridružila še eni prijateljici, morda prijatelju. Skakali sta iz veje na vejo in z repi spretno lovili ravnotežje. Težko ju je bilo ujet v objektiv – no, nekaj malega pa je le ratalo. Saj poznate tisto zgodbo izpred nekaj tednov nazaj, ko sem razpravljala o boljšem objektivu, a ne 🙁