Kljub temu, da sem letošnji dopust fotkala tako malo, kot še nikoli, sem bila doma presenečena, ko sem na računalnik naložila zbir fotografij. Kar nekaj zanimivega se je našlo. Ogromen kompleks zapuščenih stavb, parka … na prekrasni lokaciji – najbrž čaka denacionalizacijo. “To je konec, moj čudoviti prijatelj.” Zanimiv kontrast. Reva je komaj hodila in res ne vem zakaj se je mučila s temi petami, ko pa je bila potem večja, kot on. Še en kontrast – mnogo manj zabaven. Gospa v kontejnerju išče plastenke, ki jih bo nesla prodat. Zanimivo fehtanje za hrano, mar ne? Hčera ga je krstila za Marjana.  Poigravanje z dolgimi časi sredi noro sončnega…

  Včasih, ko sem bila še res mala, mi vonj sivke ni bil všeč. Ko sem stala v cerkvi in je od koga prineslo vonj po njej, je bila prva misel – molji, stara oblačila, stare omare. Eh – otroška neumnost. Čeprav sem takrat najbrž imela prav. Se spomnite filma Čudovito leto – svetovni film!, ko obiskovalci stare vile najdejo šopke sivke na okenskih policah, jih povonjajo, se namrdnejo in jih vržejo v koš. Naslednje jutro po hiši odmeva kričanje, ker so v sobo zašli škorpijoni. Potem pa gospodinja smeje zmaje z glavo, zatolče škorpijona in vrne sivko na svoje mesto.Ne spomnim se, da bi jo kdaj imeli na vrtu. No, sedaj…

  V reviji Digitalna kamera, so objavili mojo fotografijo. Malček so jo sicer po svoje preformatirali, ampak naj jim bo – tokrat 😉 sicer pa je tale Ujetnik že bil nagrajen z medaljo v ZDA.  

  Prebiram reklamno tiskovino, ki jo poštar vsak dan znova v obilju raznaša naokoli in naletim na eno prav čudno reč, ki se ji menda reče Pripravek za žar s sirom – hči bi rekla WTF?! jaz pa Kaj za vraga … Kako lahko nekdo reklamira nekaj za kar očitno sploh ne ve kaj je ali pa gre, še bolj verjetno,  za tako čudo, da še sploh nima svojega imena? Ve le, da je nekaj za na žar in da je s sirom, s čilijem, z zelišči, ali – ne boste verjeli – naravni. Aha – vsaj to vemo, da je moškega spola 😉 in da bi naj bilo za … pojest? …

Sedaj, ko prihajam mnogo bolj zgodaj iz službe, kot sem običajno prihajala prej, in ker so dnevi tako prijetno dolgi, imam čas pripraviti kosilo ali bolje, večerjo, ki jo v miru in z užitkom pospravima kar na terasi. Tokrat obogaten solatni krožnik in naravnost božanski desert! Hitro pripravljeno, pestrih barv in čudovitih okusov. Pa ne pozabite na kozarec caberneja.