Mak me vsako leto znova zapelje. Pa tako zoprno je fotografirati rdečo barvo, ker že z malo nepazljivosti namesto lepih cvetov nastanejo brezoblične rdeče packe. Tokrat sem se poigravala z objektivi, z ozadjem, z različnimi kraji in svetlobnimi pogoji in s PS. Kar precej pa je pomagal tudi veter.  

Se še spomnete zgodbe o dveh zaljubljenih pticah na sosedovi jablani? Najdete jo kakšno stran nazaj. No, tule je dokaz, da je ljubezen obrodila sadove 🙂 Čeprav … moram še za čisto sigurno preveriti, če sploh gre za isti par ptic. Tile kljuni mi namreč nekak sumljivo delujejo. No, kakorkoli – ta ali drugi, saj je vseeno, dokler se imajo radi 😉  

  V teh dneh prejemam kopico vzpodbudnih besed, besed tolažbe in podpore. Le te so tako različne – med njimi so takšne, ki niso za v javnost, ker na tem blogu se praviloma ne uporablja kletvic in grobih besed – če se milo izrazim, do tistih blagih, pa seveda tudi takšnih, vdanih v usodo, od tistih, ki so jim ubili voljo. Še najbolj me je ganil topel objem, kar na hodniku s požvižgom na to – “kaj če me kdo vidi”. Hvala ti za pogum. Ja, prišli smo tako daleč, da je za javni prijateljski objem včasih že potrebna doberšna mera poguma. Sem pa ravno danes prejela še prav posebno vzpodbudne besede,…

  Že nekaj žensk, vključno z mojo mami, mi je pojamralo, da so nekam izginile kamilice. Včasih jih je bil cel vrt poln, lani skoraj nič, letos sploh nič! No, jaz sem jih že lani imela – na terasi. Kdo pravi, da moraš imeti na balkonu ali terasi le pelargonije, surfinije … ko pa so kamilice, mak, sivka in še kaj bolj ali manj neobičajnega, lahko prav tako fajn. Mali košček vrta ali travnika kar na terasi 🙂 Vam povem, da je prav lepo. In kaj pravite na trto v vazi? Ko se trta obrezuje, si vzemite “palčko” ali dve in jo vtaknite v vazo. Zelo kmalu se odpre popek in…

Kar nekaj časa že nisem napisala nič o mojem vrtu. V njem je, po eksploziji pomladnih tulipanov, nastalo zatišje. Trava sicer nori tako, da bi jo morala kositi dvakrat na teden, ampak meni je všeč, ker mi je vonj po sveže pokošeni travi nekaj najboljšega ever. Orlice so v polnem cvetu in njihova čudovita oblika in krasne barve kar kličejo po fotkanju. Tudi kakšni srčki se najdejo za vmes, da ne pozabimo kaj je res pomembno v življenju 😉 Pa prelepi klematisi s svojimi velikimi cvetovi – mmm. Tudi krompir je že prav velik, solata, rabarbara in kutina letos tako lepo cveti.Jutri sem doma in čaka me košnja, morda bom…

  Kmalu ne bom imela več možnosti zjutraj vzeti fotoaparat in se odpeljat v jutro tja nekam, kjer ptiči norijo že navsezgodaj, kjer globoko zajameš svež zrak poln sonca in zreš v dolino megle. Zato sem današnje jutro izkoristila za prav to. Najprej je nastala ena taka prav čudna – na hitro sem potegnala aparat nad glavo, saj sem zadnji moment opazila, da leti nekaj nad mano. Druga je ena tistih, ki potrjujejo pravilo, da sonce vedno sije, je pa res, da je včasih nad oblaki, pa ena pomladna pač in končna, ki bi ji lahko nadeli ime “Stairs to heaven”.