V tišini so misli jasne  in ujete v tvoj pogled. Ne marava velikih besed,  obljube so brezčasne.   V pesmi se skriva delček naju in midva sva lahko navdih poetu. Sva popotnika v črno belem svetu, nekje – imena ne poznava kraju.    Štefan

    Nekoč bi se te rad dotaknil. Sanjam ta dan. Kot moški. Kot moški, ki ga ljubiš. Rad bi podrsal z dlanjo ob tvojo dlan, te prijel za prste. Vprašal bom: Mi obljubiš?   Da ta trenutek boš vtisnila si v spomin. Da bo gorel in rasel v tebi – tudi ko boš z Njim.    Štefan  

V jutro se zbudiš. Pokrita s tančico sna v jutro se zbudiš. In kot rosna bilka znova zaživiš, posrkaš mavrico – do dna. Opita s skrivnostjo sveta v jutro se zbudiš. V travi ležiš. Lahno kot metulj v popku cvetice v travi ležiš. S prsti pred očmi sončev žarek uloviš. Z njim nahraniš bledo lice, v njem zaslutiš pesem ptice. V travi ležiš. V meni živiš. S kapljico rose na oknu v meni živiš. Med gozdnimi kriki lebdiš kakor megla na obvodju, sanjaš o vrbovem polju. V meni živiš. Štefan

  Pišeš mi, da veter po meni diši, ko stojiš na balkonu, v objemu pomladne noči. Žal ti je, da nisva zmogla vseh velikih besed, ki lebdele so med nama v prav taki pomladi izpred mnogo let.  Zato razpri dlani, da začutiš me med prsti, in zapri oči, da začutiš me v misli. Odpni obleko, da ti veter ohladi vroč dotik, mojih rok namišljene sledi.    Štefan  

  Poveljnik gasilcev vstopi v prostor, kje so gasilci preživljali dežurstvo.   Nasmehne se vsem, lenobno stopi do avtomata za kavo, jo počasi srka … in ko ga gasilci presenečeno in vprašujoče gledajo, kaj naj to pomeni, poveljnik reče: "Fantje, prav počasi se zmigajte, davčna uprava gori !" 

  Misli imajo svojo pot  in nihče ne ve, odkod so in kaj jih vodi naokrog.  Misli živijo svoje življenje.  Mislim je hrana naše trpljenje.    Vem pa, da če ne bi trpel,  te ljubil in si te goreče želel – prazna bila bi misel, nikoli ne bi zares živel.  Štefan  

Nosiš svoje službene probleme domov? Nekoč sem najel mojstra, da bi mi pomagal pri prenovi stare kmetije. Težek prvi dan je bil za njim. Najprej mu je zjutraj na poti počila guma, zaradi česar je izgubil eno uro dela, nato se mu je pokvarila električna žaga, za nameček pa mu je na koncu zatajil še njegov kombi. Odpeljal sem ga domov in med vožnjo je bil povsem tiho. Ko sva prispela, me je povabil, da spoznam njegovo družino. Napotila sva se proti vhodnim vratom in mimogrede se je na kratko ustavil še pri majhnem drevesu, ter se z obema rokama nekajkrat dotaknil vej. Nato sva vstopila v hišo in začuda…

  Izraz "stari znanec policije" ne bi smel obstajati.  aquarius, 24ur.com [11.12.2013, 17:01]

"Each time you open a book and read it, a tree smiles knowing there's life after death!" 🙂   NN