-
Z vztrajnostjo se daleč pride
Še ena iz zbirke Liza-se-mi-zdi. Želim ustvariti otroško oziroma mladinsko pesem (zbirko) s podtonom za odrasle, pa ne vem, če mi ravno uspeva. Je težko. Tudi naslov mi ni najbolj všeč – kakšna ideja? Z vztrajnostjo se daleč pride. Z vezami še dlje. Po blatu zdolgočaseno špancira, se preko ograje tja ozira kjer sveža trava kar žari, putka Liza-se-mi-zdi. Sprašuje se čemu razlika, jo druga stran ograje mika, pozoblje hitro zrno borno, odloči se za pot naporno. Nekako spleza na zaboj, na prvo, drugo vejo, se požene čez ograjo in se zahvali, ker kure malce le leteti znajo. Mehko v travi tam pristane, v oblaku čisto druge hrane in vsa…
Mogoče vam bo všeč tudi....
Ex-tempore Markovci – 2. nagrada
DREVESA – ta ponosna bitja
Pa kdo jim izbira te kombinacije
-
Haiku 27
49 polž v solati išče svojo pot misliš, da ve za Eko
-
Razumem, da te je strah
RAZUMEM, DA TE JE STRAH Razumem, da te je strah, ko se podajava v neznano, kjer ni razumnih odločitev. V tebi iščem osvoboditev, zdravilo za globoko rano, s spečih želja odpihni prah. Štefan
-
Ježki
Že nekaj mesecev, se vsak dan dvakrat peljem mimo travnika na katerem rastejo tile ježki, pa se mi je šele danes uspelo ustaviti. No, pravzaprav sem najprej odhitela domov in se vrnila. Pridna, ne? Kontra svetloba se zna prav lepo poigrati z barvami.
Mogoče vam bo všeč tudi....
Malo zabušavam
Imenik – še moj pogled na novo zbirko
Zmaga na literarnem natečaju
-
Dobra stran ponedeljka
Dobra stran ponedeljka je nedeljska goveja juha.
-
Pred neurjem
Klik s telefonom iz kolegove pisarne. Hmm, morda bom spet morala začet nosit s sabo foto torbo.
Mogoče vam bo všeč tudi....
Zelo kratek monolog
Žalosten dan – žalostne fotke
Delavnica ulične fotografije
-
Ni več izgovora
Nič pametnega še nisem napisala pa je za nami že dober teden novega leta. Nobene zaobljube, ki jih načeloma itak ne maram, nobenega plana, premlevanja za nazaj kako je bilo in kako bi lahko bilo… Ok, bila sem pridna – (še ena) šola je za mano, kar za moja leta sploh ni tako mali dosežek, otroci so na faksu in si utirajo svojo pot, jaz pa sem obsedela zadovoljna v fotelju s knjigo v rokah. Še vedno kar ne morem verjet, da nimam kakšne nujne obveznosti, da me ne lovijo roki, da mi ni treba… Ne, obrnem list, pogledam smrečico, ki še vedno stoji v dnevni sobi in se v…
Mogoče vam bo všeč tudi....
Samo za tiste ki si upajo
MOJA POT NA TRIGLAV – NA TRIGLAV NEKOLIKO DRUGAČE
Mariborski utrinki 3
-
Na poti
Ko fotkaš med vožnjo, z eno roko, preko umazane šipe ni druge kot, da zadevo pretvoriš v BW verzijo in nabiješ kakšen filter preko 😉
-
Haiku aforizem
Se mi samo dozdeva ali moji haikuji vse bolj postajajo aforizmi? na petkov večer skačejo misli kot kokice v ponvi
-
Haiku 26
48 jutro si slači z zvezdami posut plašč čuk hiti domov
