To se je namreč zgodilo meni. Ko mi ji čisto na začetku moje fotografske poti društveni kolega povedal faze rasti fotografa sem zardela, saj sem bila tako tipična, da je zabolelo. Pa vendar, makro mi je všeč in zopet sem se vrnila k njemu. Tokrat si upam trditi, da kljub vsemu z malce drugačnim pristopom in načinom dela, ki te tako potegne vase, da pozabiš na boleč križ, vrat, da kuhaš kosilo, da moraš po hčero na postajo … Po eni strani igračkarije, ki nudijo tak užitek in eksplozijo barv, da osupljajo, po drugi pa morda le nastane kakšna večja zgodba. Seveda sem šele na začetku, ampak vaja dela mojstra, če…

Le zakaj neki – zato, da so neopazne. Ker črno na črni podlagi ni opazno niti, če je osvetljeno. Nocoj se namreč peljem iz službe, tema in naenkrat na desni zagledam nekaj črnega. Še dobro nisem utegnila zavreti, pa saj sem bila itak že mimo. Ob desni strani presneto ozkega cestišča hodi nekdo oblečen popolnoma v črno. Brez odsevnih trakov, telovnika, česarkoli vidnega. Pa kaj hudiča si misli človek, ki se ponoči odpravi takole napravljen hoditi po desni strani ceste?! Najbrž precej malo! Upam, da je njemu dvignilo pritisk enako kot meni, ko mi je srce skoraj padlo v hlače.  

V času virusov, prehladov in tudi kar tako, ko pridemo iz nakupovanja, je dobro imeti v predsobi razkužilno sredstvo. Ste kdaj pomislili koliko bakterij mora biti na ročaju nakupovalnega vozička? Ali pa na kljuki prostora z WC in kako hecno zgleda, ko si po … umijemo roke, posušimo na vročem zraku potem pa pri izstopu zopet primemo ta isto kljuko? Koliko svinjarije je na konzervi rib ali na plišastih igračah, ki ležijo mesece po policah – da ne omenim ugibanja kakšna pot je kaj za njimi preden so iz skladišča na Tajskem prišla z ladjo na naše police.Da ne bo pomote. Niti slučajno nisem čistilni frik, ki non-stop briše prah, sesa…

  Mene sicer ni, a zadeva je uporabna ravno za takšna presenečenja. Nekaj časa nazaj sem namreč v trgovini zasledila tole čudno “piksno”. Vzamem v roke, berem … a tule noter je 6 kiflčkov?!? Pa ne me basat! No, to pa res moram videt.Hja, bolj simpl pa res ne gre.

Danes imamo v Celju noro lep dan. Termometer kaže 15C in padla je odločitev, da bomo za kosilo imeli vratovino. In to ne kakršnokoli, pač pa pečeno na roštilju! Januar je ja, pa kaj? In v dnevni sobi še vedno stoji božična jelka. Akcija! Moj gre po meso in oglje, jaz pripravim ostalo. Jedli smo sicer v jedilnici, a vrata na teraso so bila odprta saj je dan enostavno prelep, da bi ga zaprli ven.

Sem včeraj mislila, da sem slišala najbolj neumno novico zadnjega časa, pa so me danes presenetili še z večjo. Že 4. (četrtič) so naravovarstveniki dosegli razveljavitev dovoljenja za izgradnjo veternih elektrarn na Volovjem rebru, ker da se bodo ujede zaletavale v veternice 🙁