-
Exit
Sončno jutro je obetalo fantastičen dan. Brzela sva proti obali in tale motiv sem ujela mimogrede, na avtocesti in kar čez šipo. Kot bi napovedal, da se bo dan končal z nesrečo – zvinom gležnja.
-
Zaljubljenost v Benetkah
Zunaj je 17 stopinj, sonce na terasi naravnost pripeka in ni, da bi človek objavljal zimke fotke, čeprav je še februar. Ker za Valentinovo nisem objavila nobene primerne fotografije, jo objavljam sedaj. Pa saj je vedno čas za takšne zaljubljene poglede, mar ne!
-
DREVESA – ta ponosna bitja VII
Toskana – ta čudovito valovita pokrajina, z neizčrpno bero motivov. Ko se najprej huduješ nad nevihto, se ti narava že hip za tem oddolži s čudovitim nebom.
-
DREVESA – ta ponosna bitja VI
Vožnja z avtom v meglenem jutru. Še vsa zaspana zagledam sceno in še zadnji trenutek pritisnem na sprožilec.
-
DREVESA – ta ponosna bitja V
Megleno jutro v gozdu. Tako mistično in vabljivo.
-
DREVESA – ta ponosna bitja IV
Zima poudari vso grafičnost in popolnost dreves.
-
DREVESA – ta ponosna bitja III
Bilo je nebo po nevihti in spomnila sem se cvetočega drevesa na hribčku.
-
DREVESA – ta ponosna bitja II
Všeč mi je bila podobnost linije pokrajine, drevesa in mačke.
-
DREVESA – ta ponosna bitja
Začenjam z novo serijo: DREVESA – ta ponosna bitja. Že od malega imam rada drevesa in ogromno ur sem kot punčka preživela v domačem gozdu, gaju. Božala trave in praproti, zrla v krošnje in občudovala veje, ter njih skrivenčenost, se pogrezala v smaragdne zaplate mahu. Gozd mi je bil povsem drug svet – odmaknjen od vrveža, skrivnosten, poln vidnih in nevidnih bitij. Z igrami senc in naznanimi zvoki kot otroku včasih celo malce strašljiv. A, vedno znova neustavljivo vabljiv.
-
Celjski utrinki 20
Kako neskončno paše čas, ki ga nameniš sebi. Ko se ti nikamor ne mudi. Ko je okrog tebe le narava in ptičje petje. Ko te zebe v prste in obraz nastavljaš sončni kopeli. Kratek sprehod ob Šmartinskem jezeru se vedno prileže.




























