VANTAJ

  Včasih, ko sem bila še res mala, mi vonj sivke ni bil všeč. Ko sem stala v cerkvi in je od koga prineslo vonj po njej, je bila prva misel – molji, stara oblačila, stare omare. Eh – otroška neumnost. Čeprav sem takrat najbrž imela prav. Se spomnite filma Čudovito leto – svetovni film!, ko obiskovalci stare vile najdejo šopke sivke na okenskih policah, jih povonjajo, se namrdnejo in jih vržejo v koš. Naslednje jutro po hiši odmeva kričanje, ker so v sobo zašli škorpijoni. Potem pa gospodinja smeje zmaje z glavo, zatolče škorpijona in vrne sivko na svoje mesto.Ne spomnim se, da bi jo kdaj imeli na vrtu. No, sedaj…

  V reviji Digitalna kamera, so objavili mojo fotografijo. Malček so jo sicer po svoje preformatirali, ampak naj jim bo – tokrat 😉 sicer pa je tale Ujetnik že bil nagrajen z medaljo v ZDA.  

  Prebiram reklamno tiskovino, ki jo poštar vsak dan znova v obilju raznaša naokoli in naletim na eno prav čudno reč, ki se ji menda reče Pripravek za žar s sirom – hči bi rekla WTF?! jaz pa Kaj za vraga … Kako lahko nekdo reklamira nekaj za kar očitno sploh ne ve kaj je ali pa gre, še bolj verjetno,  za tako čudo, da še sploh nima svojega imena? Ve le, da je nekaj za na žar in da je s sirom, s čilijem, z zelišči, ali – ne boste verjeli – naravni. Aha – vsaj to vemo, da je moškega spola 😉 in da bi naj bilo za … pojest? …

Sedaj, ko prihajam mnogo bolj zgodaj iz službe, kot sem običajno prihajala prej, in ker so dnevi tako prijetno dolgi, imam čas pripraviti kosilo ali bolje, večerjo, ki jo v miru in z užitkom pospravima kar na terasi. Tokrat obogaten solatni krožnik in naravnost božanski desert! Hitro pripravljeno, pestrih barv in čudovitih okusov. Pa ne pozabite na kozarec caberneja.  

  Ne vem kaj mi je bilo, ampak imela sem kratek napad idej. Tako različnih, da je že kar hecno. Končala sem pesem, katere ena kitica, me je tako zaj**** , da sem jo dala na stran že pred kakšnim mesecem. Ogromno stekleno zadevo, v kateri so mi kolegi iz tujine podarili orhidejo, sem spremenila v prav posrečeno vazo. In pripravila sem svoj prvi, domači, mlad sirček z mediteranskimi začimbami in orehovim oljem. Pridna, ne? Pesem ne paše na tale blog, zato objavljam fotki drugih dveh idej 😉 Mami pravi, da kadar me takole razganja, ponavadi potem zbolim. Hmm, bomo videli.    

V tem času so žitna polja pravi blagoslov. Za fotografe in vsak čas bodo tudi za kmete – ponekod že žanjejo, zato pohitite, če mislite ujeti kaj luštnega. Barve so veličastne – modro zelena, rumena, vijolična in rdeča,…. sceno še popestri kakšna pikapolonica ali pa kar dežne kaplje. Pikapolonice so ene take butaste živalce. Seveda nikoli niso tam kjer bi jih človek želel. Pa vzameš v roke bilko ali reso klasa, jo malček požgečkaš, da bi se spravila na drugo stran klasa ali se obrnila navzgor – in kaj naredi ta neumnica – naredi se mrtvo in raje pade na tla, kot da bi se malo pofotkala. Škoda, da nimam…