VANTAJ

  Lani sem zamudila moto izlet na Großglockner, zato se je moj za-pr-mej-dun-al, da me letos odpelje tja gor pod oblake.  In smo šli. Pridružil se nama je še kolega in tako je bila družba še bolj fina. Kaj reči – to, da imajo prekrasne ceste najbrž ni potrebno omenjati, saj sem čedalje bolj prepričana, da so boljše od naših tudi v Nepalu – naj mi oprostijo, če sem jih užalila z dvomom. Vreme je bilo čudovito. Prekrasno. V dolini norih 39 stopinj, gori pa tja nekaj preko 20. Vetrič je le še dodal k osvežujočemu občutku. Le na sončno kremo smo pozabili in za kazen imeli rdeče nosove. Pa…

  Če prebirate moj blog že veste, da rada slikam cvetje oz. naravo sploh in da imam rada svoj vrt, ampak motive je v teh dneh kar težko najti. Suša je popolnoma uničila vrt in in le še tu pa tam najdeš kakšen cvet-ek. Hudo znani fotograf Robert Capa je izjavil famozni stavek: Če fotografija ni dovolj dobra, stopi bliže oz. nisi bil dovolj blizu. No, on je fotografiral vojne dogodke zato bi težko naredil tisto kar sem naredila jaz – namreč vzela v roke makro obročke in hajd nazaj na vrt.Metulji in podobna druščina  intenzivno nabirajo hrano tam kjer jo je le še kaj. In veste kako obzirni so? Če…

  Je že prav, da človek ve na kateri strani je ali vsaj na katero stran se je potrebno postaviti. Ampak, ko pride do situacije, da se na zahodu poslavlja sonce in na vzhodu divja nevihta, potem je najbolje, če si nekje vmes.Le tako boš namreč videl mavrico 🙂Tele so nastale malo prej kar s terase in iz roke, kot se reče. Nikar me ne vprašajte za ISO pri ta zadnji 😉 Stari vaški kozolci, ki bodo verjetno res kmalu odšli čez mavrico. Sredi grozeče sivine se je nenadoma odprlo nebo in ogromna bela gmota je pogledala skozi nebeško okno. In potem se je začel ples na nebu. Blisk sem…

  Pa smo tako jamrali, da letos pa sploh ne bo poletja. Ne mislite, da nimam kaj pisati in da se nič ne dogaja. Se. Kakšen dan ali dva se dogaja na polno, kakšen malo manj pomemben dan, pa se zgodi kaj čisto drobnega in ti polepša jutro … dan. Na terasi pijeva kavo, ko kar naenkrat na češnji nekdo zažgoli. Kakšna milina, ker v tej vročini se samo še vrabci derejo na vse grlo. In prileti na senčnik – drobna sinička. Začudeno se spogledava. In prileti kar na stol. Haloo … kaj pa je s to narobe? Meni nič, tebi nič, se vsede na mizo in naju opazuje. Dobesedno…

  Tudi tale je nastala na dopustu, pa se mi je zazdelo, da je njena zgodba močnejša in ne spada v družbo prejšnjih.   

  Kljub temu, da sem letošnji dopust fotkala tako malo, kot še nikoli, sem bila doma presenečena, ko sem na računalnik naložila zbir fotografij. Kar nekaj zanimivega se je našlo. Ogromen kompleks zapuščenih stavb, parka … na prekrasni lokaciji – najbrž čaka denacionalizacijo. “To je konec, moj čudoviti prijatelj.” Zanimiv kontrast. Reva je komaj hodila in res ne vem zakaj se je mučila s temi petami, ko pa je bila potem večja, kot on. Še en kontrast – mnogo manj zabaven. Gospa v kontejnerju išče plastenke, ki jih bo nesla prodat. Zanimivo fehtanje za hrano, mar ne? Hčera ga je krstila za Marjana.  Poigravanje z dolgimi časi sredi noro sončnega…