VANTAJ

Fotoizlet v Toskano je prestavljen – vreme je vse prej kot prijazno in kljub temu, da je Toskana lepa v vseh letnih časih, se nam ne bi dalo preživeti treh dni pod dežnikom. Čeprav ne gre pozabiti, da so oprana jutra po deževni noči prečudovita in da je nebo velikokrat noro modro in polno belih ovčk. Nastanejo lahko fantastične fotografije in potem te vsi sprašujejo, če si nebo sfotošopiral!? Moj dragi je tudi ostal "na suhem", saj je odpadel odhod na motozbor – Krk gor ali dol – motor in dež nista dobra sopotnika. Pa sva jo mahnila v Orhidelijo. Cel ljubi dan razvajanja, dremuckanja in muckanja, mmmm, je odtehtalo…

Že od nedelje me boli glava in situacija se je znosno unesla šele danes, ko se je dodobra zlilo. Zofka se ne zmeni za "vremenske spremembe" 🙂 Premlevanje ogromne količine številk in zakonov, uredb, členov… seveda ni nič kaj dobro delo mojim očem in glavi. Pa me je nekaj le razveselilo in to tik pred zaključkom delovnega dne. Na strehi sosednjega trakta je izpod strešne kritine pogledala tale žverca:

Če je včasih kdo rekel kakšni sitnici: "Pa kaj bi ti rada? Jagode sredi zime!" se ve kaj je to pomenilo – danes bi morda ta ista sitnoba le dobila WTF izraz. In če so tiste sredi zime sicer rdeče in naparfumirane, a strženaste, puhle in brez okusa, pa so  te, ki se jih da že dobiti na tržnici in stojnicah ob cesti, prav okusne. Dve nesramno rdeči čakata mojega dragega na terasi – ker je letos on odločil, da bomo imeli jagode. Na terasi. Menda ful obrodijo. Najmanj kilo na teden ;-P