Že nekaj časa ne gledam več dnevnih poročil in tako sem zgrešila tudi vremensko napoved. Kolega je včeraj rekel “Isto bo, ko danes.” No, ni bilo isto – bilo je megleno – saj ne, da megle ne bi imela rada, pa vendar 🙁 Niti kave nisem spila do konca, ko sem že zdirjala proti Žalcu – in evo – človek se veseli fotografiranja jezerskega življa, ko ugotovi, da je nekdo ukradel ribnik. Kljub temu sem se potrudila poiskati nekaj lepih motivov.  

Čeprav me je od doma spravila megla, ki jo tako rada fotografiram, pa sem se vseeno razveselila sonca, ki je sijalo na vso moč – le nekoliko višje je bilo treba it. Sončni žarki, topel stisk dlani znanca, ki ga nisem videla že o-la-la dolgo, hoja po snegu – čudovito.

Če so bili Ljubljanski utrinki 5 namenjeni ljudem, naj bodo tokratni namenjeni stavbam … In enemu mačku.  

Ljubljanski utrinki so tokrat namenjeni ljudem …in enemu kužku  …

Današnje sobotno dopoldne v Celju je bilo krasno. Tudi zaradi tega, ker v mojem mestu nisem bila že mesec dni. Zaparkiram in se sprehodim mimo bolšjega sejma, ki mi je vedno en tak mali safari, kjer lovim utrinke preteklosti. In nadaljujem po ustaljeni poti, ter na razpotju že hočem zaviti na tržnico, ko si rečem – Ne, ne hodi vedno po isti poti. Izberi tokrat drugačno. Naredim korak, dva, ko mi nekaj reče, da to ne bo OK. Zastanem in se obrnem, in po nekaj korakih mi pride nasproti bivši kolega, prijatelj, na katerega mnenje dam zelo veliko, saj menim, da je odličen poznavalec ljudi in njih značajev. Kako dobro…

Erotika in druge teme na fotografiji, Novi tednik št. 42 o XXII. Celjski fotografski razstavi in “edini nagrajenki, ki prihaja iz Celja”.

Na XXII. Celjski fotografski razstavi mi je žirija, za serijo Ko sem sama s seboj, podelila Častno omembo JSKD.