-
Pojasnilo ženskam
Ženske, lejte: če moški reče, da bo nekaj popravil, potem tudi bo! Ni treba, da ga gnjavite vsake pol leta. Moški
-
Brez naslova
V snegu spomin. Briše korake temine – v snegu spomin. Kot bela snežinka lebdim v pričakovanju globine, vesolja tišine. Padem – in vse mine. V snegu spomin. Štefan
-
Frizura za zapomnit
Ko sem bila majhna, sem od frizerja vsakič prišla objokana. Ne vem, zakaj, ampak komunikacija med mano in frizerkami je šla vedno mimo. In vsaka mojstrica škarij je naredila enako napako: moji sprednji lasje so bili vedno postriženi previsoko. Vedno!Sledilo je obdobje osemdesetih. Divje frizure, vedno na polno »natupirane« (a mladi sploh še poznajo ta izraz?). Sama sebi sem se zdela cool… takrat!Zdaj sem že skoraj dvajset let zvesta enemu frizerju, vedno zadovoljna s frizuro, in tudi če bi mi predlagal modre lase, pristrižene zgolj na 1 cm, bi vedela, da bo moja pričeska »šik« …In potem pridem v Afriko. Pa me čisto začarajo pričeske lokalk, še posebej kitke po…
-
Pesem
List v vetru joče ko umira sam. Bleda senca izgubljenega poletja, misel ujeta v včerajšnji dan … Štefan
-
Da se ne bo zgodilo tudi vam
Mala prijoče domov. S kolesom se je peljala po asfaltni cesti, ki so jo urejali in je priletela na kamen, kolo je spodneslo in pristali smo pri zdravniku. Na kolenu bo potreben šiv ali dva, vendar boste najprej počakali policijo. Kako prosim?! Policijo!? Ja, šlo je za prometno nesrečo. No, pa so ji vseeno najprej pokrpali koleno, potem pa smo šli sami na policijo. Ne vem pravzaprav točno po kaj. Pa že kar dežurni reče – Nikar ne reci, da je bilo na glavni cesti. Reci, da je bilo na stranski! Čakamo, da pride patrulja s terena in mlad nadebudni fazan z eno zvezdico pristopi. Ja, tole bo pa kazen! …
-
Opcije
Papirji, ki so se nabrali čez teden. Handover katerega čas se bliza vedno bolj. Stvari me priganjajo. V bistvu je to dobro. Saj pomeni, da gre čas hitro. A ni vedno tako. Včasih to pomeni, da je zasičenost vseh obveznosti ogromna. Ali nismo vsi enaki. Včasih enostavno pridemo do tega, da nam je vsega dovolj. Vsega? Česa? Obvez!! Moraš, moram, takoj, še prej, sedaj, zamujaš… pa kdo te plača, da se mi vrtiš po glavi v tako radikalni obliki. Pusti me pri miru. Cel teden se napenjam. In si skoraj ne vzamem casa niti za razmislek. Dialog s svojo življenjsko sopotnico sem zanemaril. Samo jamram. Kdaj bom šel domov? Kdaj…
-
Enkrat je treba začeti
In danes je ta dan! Že cel teden razmišljam, kako izkoristiti Vanjino ponudbo in tu in tam skočiti na njeno stran… pravzaprav na stran, ki jo ponuja na izposojo. Izziv je pravi, volja tudi, idej kar nekaj … ampak začeti … KAKO? Verjetno bi morala najprej povedati kaj o sebi. In ker me zadnje tedne spet grabi tisti nemir, naj bo tole (pravzaprav stara »finta«, ki sem jo spesnila za zloženko ob otvoritvi moje prve samostojne razstave v Laškem, februarja 2011): Sem otrok sveta. Nepoboljšljiva potepinka. Nemir me vedno znova potegne stran od ustaljenih poti, nekam daleč, kjer nikoli ne veš, kako se bo naredil dan. In zmeraj težje je…
-
Izjava tedna
Žurnal 22/2012 – Nana Zaneli o svoji novi knjigi: “Moji bližnji, ki so je že prebrali, pravijo, da se od prve razlikuje za 360 stopinj.”
-
Domovina
Zmagala na nacionalnem natečaju v okviru mednarodnega projekta Pomladni dan za najboljšo likovno pesem na temo VREDNOTA. DOMOVINA 7 slava v glavi1163 izkoriščanje,podrejanja, sramotadanes ptica vsaka sama leti73, tat, kradljivecJug zastrupljalahko bi kura bila velika,a ima enostavnopremajhne možgane. ( V 7. stoletju je bila Karantanija v razmahu, velika, močna, slavna. 1163 let je trajalo od propada Karantanije do osamosvojitve Slovenije, 1163 let so si nas podrejali, nas izkoriščali, podajali izpod ene vlade pod drugo in nam delali sramoto, ali pa smo si jo naredili sami, ker smo tako dolgo čakali križem rok. Danes smo tako »raztreščen« narod, da nismo zmožni stopiti skupaj. V Sloveniji je 73 političnih…
-
Kura ali kjer osel leži…
Danes sem bila v trgovini s čevlji Daichmann v Celju. Izbiram čevlje, ko opazim, da neka, kao fina dama, izbira čevlje in pri tem hudo pretirava. Na dobrih 3 kvadratnih metrih je bil cel kup odprtih škatel, papir razmetan, čevlji vsepovsod in križem kražem, ona pa stopiclja naokoli z belim čevljem na levi in bež čevljem na desni nogi. Sredi tistega kupa opazim, da je odložila svojo bež torbico, ki je bila za povrh še odprta. Zmajem z glavo in grem mimo. Čez čas se vrnem in ženske nikjer, ostal pa je tisti kup razmetanih škatel in čevljev. Pride trgovka in nisem mogla kaj, da ne bi komentirala: “A, takle je pustila?!…



























