Se spomnite kako smo tole deklamirali? ZLATA LADJA Zlata ladja k nam prihaja, iz neznanega je kraja. Kakor v sanjah mimo pluje, koga vozi, kam potuje? Sedimo na zlato barko. Z njo potuje medved Marko, z njo se vozi mala Nina in veselih punčk družina, z njo se pelje bratec Jurij in čarovnik Čurimuri, zadaj pa sedi veliki in učeni maček Miki. Tja v deželo Čirečare, kjer so vse stvari na pare, tja v deželo Ringarajo, kjer se maškare igrajo, tja v deželo Čarovnijo, kjer se čudeži godijo, skoz viharje in vetrove zlata ladja varno plove.

Ker sem predsednica organizacijskega odbora VIII. tradicionalne vseslovenske osnovnošolske razstave fotografij, ki jo organizira Društvo fotografov SVIT iz Celja, je moja naloga tudi pomoč natečajnikom foto natečaja Bistvo očem skrito, srcu odkrito. In na enega od mailov dobim jaz takle odgovor: "O, vi ste ta Vanja Tanjšek. Poznamo Zaspančke, pri nas je poleg T. še mali L., star tri leta, s katerim jih prebiramo.  Čudovito zapisano in krasne ilustracije. Hvala in veliko ustvarjalnosti še naprej.   Mina"   Joj – se mi je milo storilo.  Povem hčeri in ona meni – " Pa to so ziher oni, ki imajo v Gosposki trgovinico Mina. Majo ful kjut stvari!" Itak, da sem…