Na Instagramu – IG je odprt nov profil brihtna_kura, kjer bom objavljala tudi svoje kratke kratke zgodbe – t.i. kratkice. Vesela bom vašega obiska. Za pokušino pa ena objava tudi tukaj.

VSE NAJBOLJŠE ZA ME   Za novo leto ne delam nekih obljub, se pa zato za svoj rojstni dan rada malo pogovorim sama s sabo. V soboto sem se odločila it v knjižnico.  Rada  grem v mesto. Pa saj to že veste. Bil je čudovit, a precej mrzel dan, zato sem oblekla pulover – prekrasno pleten rjavkaste barve z rožnatim pridihom. Ena taka umazano rozasta barva, bi se lahko reklo. Ob prihodu me je nagovorila knjiga na eni od spodnjih polic – verjetno zato, ker je imela umazano roza platnice. Berem: Slavenka Drakulić, Nevidna ženska, zadaj zapis: Ali sploh obstaja trenutek… Berem o čem govorijo zgodbe in vsebina me potre.…

Na FB strani Javne agencije za knjigo RS je objava na temo pestrosti otroške in mladinske literature. Navezujoč se na predstavitev, na nastop na Bolonjskem knjižnem sejmu, sprašujejo, ali bi še katera otroška in mladinska knjiga morala preseči meje naše domovine. Nadvse prijazni in argumentirani komentarji, ki priporočajo mojo knjigo Zaspančki, so me navdušili.

Pred vami je NOVA kratka zgodba – dobri stari časi, zelene planjave in prostorski načrt. Vabljeni k branju. ***************************************************************************************************************************   Preko travnikov teče ozka pot, ki le enkrat zavije desno in se nato po sto metrih tik pred ovinkom priključi glavni cesti. Nanjo prideš stiskajoč se med žičnato ograjo hiške na desni in visoko živo mejo na levi. Če prehitro pomoliš nos izza meje, lahko ostaneš brez njega. Ko s kolesom drviš po poti, moraš biti zelo spreten, saj je povsem ozka. Pesek se vije kot tanka bela nit med robovi zelenih šopov trave, zato ti nepazljivost kaj lahko spodnese kolo in se znajdeš na tleh. Ne vem več kolikokrat…

Pred vami je NOVA kratka kratka zgodba – primerna času, ko se oziramo na leto, ki se poslavlja, in ko morda delamo nove plane in si zastavljamo nova pričakovanja. ********************************************************************************************************************************************************* Rekel je, da mi bo iz Makedonije prinesel ohridske bisere, brez da bi vedel, da si jih želim že nekaj let. Rekel, da mu je všeč hiša na stebrih, ki sem jo na sprehodih vedno znova občudovala tudi sama. Kupoval je točno tisto sanjsko parcelo v bližini reke, ki bi jo zagotovo kupila jaz – če bi zadela glavni dobitek na lotu. Rekel je Greva?, ker se z motorjem ni maral voziti ponoči, čeprav je bilo za njim kar nekaj…

V Spirali, reviji o literaturi in kulturi, najdete tudi mojo kratko srhljivo zgodbo Direktor.