• Pisanja

    Zakaj tipi ob sobotah dopoldne čistijo avte?

    Pred vami je NOVA – 15. kratka zgodba. Če je prejšnja nekaterim priklicala solze, pa upam, da bo današnja koga nasmejala. ***************************************************************************************************************************************************** »Pa kako ne veste?« »Ja, ne veeemo, noo. Povej nam že enkrat!« so zategnile vse v en glas, da sta se tipa za sosednjo mizo samo začudeno spogledala. Vsak prvi petkov večer v mesecu so imele rezerviran za babji čvek. Ponavadi so utegnile priti, a nobena se ni hudovala in imela pripomb, če katera kdaj ni utegnila. Pivnica ni bila ravno tipičen prostor za nekaj takega, a druščina štirih prijateljic, ki jih je družila zanimiva preteklost in kopica dogodivščin, se na to pač ni ozirala. Korošica, ki si…

  • Fotografije

    Gorazd Golob – Črno bela divjina

    Sinoči, na prečudovito topel večer, sem bila na odprtju fotografske razstave Črno bela divjina, avtorja Gorazd Golob. Osupljive fotografije, premišljeno izbrani motivi pretežno afriške divjine, ki jim je črno bela tehnika vdihnila prav posebno moč, ter skrbna postavitev Robert Hutinski, so navdušile številne obiskovalce. Na ogled v AQ Galerija, Celje. Priporočam. Na ogled do 15. julija 2019.

  • Pisanja

    Lila

    Pred vami je NOVA – 14. kratka zgodba. O prijateljstvu med dvema ženskama, ki to morda ni. **************************************************************************************************************************************************** »Boš kavo?« »Kaj?« »Če boš … Eh,« obstala je na sredi stavka in zmajala s sklonjeno glavo. V rokah je držala srebrno kovinsko posodico z napisom coffee in malo žličko, ki jo je uporabljala pri kuhanju turške kave. »Kje pa si z mislimi?« jo je začudeno vprašala prijateljica, ki je prišla na kavo in čvek. »Oprosti,« se je nasmehnila in v džezvo vsula dve krepki žlički, da je omamno zadišalo po kuhinji. Samo ena kava ima tako omamen vonj, zato ji je bila zvesta vse od kar je, v študentskih časih, začela…

  • Pisanja

    Jagodna marmelada

    Pred vami je NOVA – 13. kratka zgodba. O tako in drugače deževnih dnevih, o jagodni marmeladi in o mulčku, ki zna ogreti srce. ****************************************************************************************************************************************************** JAGODNA MARMELADA   »Mami, greva ven.« »Pa saj dežuje.« »Pa kaj potem,« je kujavo odvrnil. »Bova šla, ko bo nehalo padati,« mu je čez nekaj časa odvrnila, se obrnila na drugo stran kavča in si čez glavo potegnila modro flis odejo, ki se ji je začel parati rob. Sedel je na stari pisani preprogi, ki je videla že boljše čase. Zlagal je kocke in ustvaril že pravo malo mesto stolpnic v rdeči, modri in rumeni barvi. Začelo mu jih je zmanjkovati. V vedru je imel…

  • Pisanja

    Zdravo, mami

    Pred vami je NOVA – 12. kratka zgodba. Vabljeni k branju. *********************************************************************************************************************** »Zdravo, mami,« je zaklicala takoj, ko je odprla vrata. Torbico je vrgla na tla, si slekla jakno in jo obesila na stebriček ograje, ki se je vzpenjala ob stopnicah vse do podstrešja, nato pa stekla v kuhinjo. Mama je stala ob odprti omarici in ravno zlagala kozarce, ki jih je jemala s pulta. Malo prej jih je vzela iz pomivalca in jih skušala kar najbolje spolirati z mehko bombažno servieto. ‘Ti novi pomivalni geli so čisto zanič,’ je ugotavljala, ko je poskušala odstraniti belkasto rjave madeže in ostanke hrane, ki so se ulovili v notranjost pecljatih kozarcev. ‘Če…

  • Pisanja

    Sprehod

    Pred vami je NOVA – 11. kratka zgodba. Malce otožna, a tudi takšne piše življenje. ************************************************************************************************************************* Pomlad je čudovito ozelenila mestni park, grede tulipanov pa so še vedno pisano žarele, saj so jih bogato olistane krošnje dreves varovale pred čisto pretoplim pomladanskim soncem. Sprehajala se je ob aleji mogočnih dreves, ki so stali drug za drugim kot postrojeni vojaki, in zrla v reko, ki se je vila nekoliko nižje. V strugi ni bilo veliko vode in tok je bil počasen, skoraj len. Na nasprotnem bregu je skupinica rac delala družbo beli čaplji. Ali pa jo je nemara le motila pri lovu. Pred sabo je potiskala moder voziček z velikimi rjavkastimi…