Kaj pogrešate moje kratke zgodbe? Sem ugotovila, da ko jih enkrat objavim, pa čeprav le na blogu, z njimi ne morem kandidirati na nobenem natečaju. Torej – ko naslednjič spet kakšno objavim, je to zato, ker so me skenslali na natečaju – hahahaha. No, do takrat, ko mi bo vaše mnenje pomenilo več kot mnenje žirij … kar bo zelo kmalu, če že ni.

Pred vami je NOVA – 15. kratka zgodba. Če je prejšnja nekaterim priklicala solze, pa upam, da bo današnja koga nasmejala. ***************************************************************************************************************************************************** »Pa kako ne veste?« »Ja, ne veeemo, noo. Povej nam že enkrat!« so zategnile vse v en glas, da sta se tipa za sosednjo mizo samo začudeno spogledala. Vsak prvi petkov večer v mesecu so imele rezerviran za babji čvek. Ponavadi so utegnile priti, a nobena se ni hudovala in imela pripomb, če katera kdaj ni utegnila. Pivnica ni bila ravno tipičen prostor za nekaj takega, a druščina štirih prijateljic, ki jih je družila zanimiva preteklost in kopica dogodivščin, se na to pač ni ozirala. Korošica, ki si…

Pred vami je NOVA – 14. kratka zgodba. O prijateljstvu med dvema ženskama, ki to morda ni. **************************************************************************************************************************************************** »Boš kavo?« »Kaj?« »Če boš … Eh,« obstala je na sredi stavka in zmajala s sklonjeno glavo. V rokah je držala srebrno kovinsko posodico z napisom coffee in malo žličko, ki jo je uporabljala pri kuhanju turške kave. »Kje pa si z mislimi?« jo je začudeno vprašala prijateljica, ki je prišla na kavo in čvek. »Oprosti,« se je nasmehnila in v džezvo vsula dve krepki žlički, da je omamno zadišalo po kuhinji. Samo ena kava ima tako omamen vonj, zato ji je bila zvesta vse od kar je, v študentskih časih, začela…

Pred vami je NOVA – 13. kratka zgodba. O tako in drugače deževnih dnevih, o jagodni marmeladi in o mulčku, ki zna ogreti srce. ****************************************************************************************************************************************************** JAGODNA MARMELADA   »Mami, greva ven.« »Pa saj dežuje.« »Pa kaj potem,« je kujavo odvrnil. »Bova šla, ko bo nehalo padati,« mu je čez nekaj časa odvrnila, se obrnila na drugo stran kavča in si čez glavo potegnila modro flis odejo, ki se ji je začel parati rob. Sedel je na stari pisani preprogi, ki je videla že boljše čase. Zlagal je kocke in ustvaril že pravo malo mesto stolpnic v rdeči, modri in rumeni barvi. Začelo mu jih je zmanjkovati. V vedru je imel…