Nekaj časa že nastaja zbirka LJUDJE V MODREM. Posvečena je tistim Delavcem z veliko začetnico, ki so v službi ponavadi oblečeni v modro barvo. Delavsko banduro. Scene in portrete lovim v industrijskih halah, v pogojih dela, o katerih se večini ne sanja, na prostem, na deloviščih … Tole fotografijo pa objavljam, ker je moja zadnja z nadvse ljubim objektivom Canon 70-200, L, f4 IS USM.

Šmartinsko jezero je pravzaprav pritiklina Celja 😉 No, dejstvo je, da ga vsakodnevno obišče več Celjanov kot Šmartinčanov (sem prav napisala?). Tako kot v Celju tudi tu lahko človek že na kratkem sprehodu najde kopico motivov, če se mu le da nositi s sabo fotoaparat. In tako je naneslo, da sva se na to krasno sončno popoldne odpravila okrog jezera, pr Tini pa naletela na prijatla in sprehod se je, hja, no, malce zavlekel. Sem pa zato imela možnost držati v rokah eno prav posebno knjigo. Ampak je tako provokativna, da njeno fotografijo raje objavim v enem od prihodnjih prispevkov.

  Pila kavo ob pol petih pa ne morem spati. Grem na mail in kaj vidim – Obvestilo žiriranja 17. Celjske fotografske razstave. S serijo Čudežna polja II sem zmagala 🙂