• Pisanja

    Celjski utrinki II

    Pred vami je NOVA kratka zgodba – napisana v Celju, o Celju, pa vendar je tema globalna. Pa vi – ste že bili na Zanzibarju? ****************************************************************************************************************************************   Sedim v parku ob reki, v senci ogromne lipe, pijem pivo in gledam ljudi. Eni hitijo po opravkih, drugih korak je ležeren in zaspan. Nekateri peš, drugi s kolesi, rolerji, skiroji in vmes se – vedno – najdeta dva mulčka z vespo ali nečem podobnem kar enako zoprno brni. Opazujem, kako različno odreagirajo na sto razstavljenih fotografij, ki jih je mestni foto klub postavil na temo Global Peace Photo Award, ker fotografije vzamejo sapo – če jih pogledaš. Mladi mamici z vozičkoma sta…

  • Pisanja

    Kratka kratka zgodba – Znanec, ki ga ne poznam

    Se je vam že tudi kdaj zgodila?   ZNANEC, KI GA NE POZNAM Danes je nora sobota. Vroče, soparno, pravzaprav in povsod se nekaj dogaja. Eni so na moto zboru težkokategornih harlijev, drugi na košarkarski ali kajakaški tekmi, tretji na gasilskem tekmovanju, ne gre zanemariti sindikalnih izletov …Skratka, super, si mislim, bom imela precej obljudeno pot povsem zase. Rada imam mir in vse manj maram za človeško družbo. Pa mi nekje na pol poti, sredi gozda pride na proti tip. Simpatičen – to že moram reči, a ko sva si že povsem blizu, se pozdraviva le s prikimavanjem glave in umakneva pogled. Ne poznam ga. Nato pa po nekaj korakih…

  • Pisanja

    Frnikole za Bralno značko za odrasle

    Me zelo veseli, da knjiga Kotaleče se frnikole še vedno navdušuje. Tole je delček zapisa Liljane Klemenčič, višje knjižničarske referentke in pravljičarke, vodje Mladinskega oddelka iz Knjižnica Ivana Potrča Ptuj: “… Ena takih imenitnic s kratkimi zgodbami je skoraj noviteta Vanje Tajnšek Kotaleče se frnikole, ki sem jo pred časom postavila med ostalo množico knjig na nočno omarico. Pa me je vedno premamila kakšna druga knjiga s kupa, ki ima temelje ob postelji na levi in desni ter se nadaljuje na že omenjeni obposteljni kos pohištva. Nekega večera pa, ko sem želela samo na par listov vreči oči, tako iz navade, no, razvade, priznam, sem vzela v roki Kotaleče se…

  • Pisanja

    Kratka kratka zgodba – Mamina srajca

    MAMINA SRAJCA   Odprem omaro in preletim rokave. Siva, črna, črna, črna, temno siva, rumena, črna, bela, zelena … Karirasta. Srajca s kratkimi rokavi. Mamina. Stara vsaj 45 let. Povoham jo in še vedno ima tisti… nek specifičen vonj. Prijeten. Ne razumem kako je to mogoče. Pravijo, da je potrebno vsaki dve leti iz omare odstraniti oblačila, ki jih ne nosiš. Če nekaj nisi oblekel eno leto, potem tega ne rabiš – doniraj. Včasih se je težko odločiti, a pride čas, ko se je dobro posloviti, ker ti oblačilo visi v omari samo še zato, ker ti je všeč zato, ker ti je bilo enkrat pred leti všeč. Ampak mamina…

  • Pisanja

    Katarina

    Pred vami je NOVA kratka zgodba. O ženski, ki se na poti proti vrhu ne ozira na nikogar. Se bo zaradi nje odpovedala celo svojima otrokoma? Osebe in dogodki so izmišljeni, vsaka podobnost oseb, krajev in dogodkov z resničnim življenjem je lahko zgolj naključna. ******************************************************************************************************* »Daj ne seri mi! Sam ne seri! A res misliš, da ne vem, da imaš ljubico?« Niti trznil nisem. Faca se mi je razlezla v cinično grimaso nasmeha in skozi zobe sem ji zabrusil: »Zamudila si. Moja že ve. Ne moreš me več izsiljevati.« »Greva stavit?« se ni pustila zmesti. Videla je, da sem postal pozoren, saj je bil moj poteg cigarete daljši kot prej…

  • Pisanja

    Kratka kratka zgodba – Danes bom molila zate

    Odložim telefon. Naslonim se nazaj in zaprem oči. Čez nekaj sekund se zavem, da bi bilo dobro spet dihati, a ko zajamem sapo sprožim poplavo solz, saj mi že pri izdihu kaplja od brade. Slaba novica, je slaba novica, pa če se optimisti še tako tolčejo po prsih. In onkologija je slaba novica. Danes bom molila za Njo. Edgar Casey je zapisal, da je lahko molitev povsem kratka, a mora biti iskrena. Že dolgo ne hodim več v cerkev – ne -, že dolgo ne hodim več k maši. Rada imam cerkve in ne razumem tistih, ki pravijo, da ne gredo vanjo, ker ne verujejo v Boga. Neumnost – cerkve…

  • Pisanja

    Kratka kratka zgodba – Kako te lahko nekdo preseneti

    Kako te lahko nekdo preseneti. Pol ure sedi za sosednjo mizo, ves mrk meša kavo, da se sprašujem ali želi nemara zvrtati luknjo v skodelico. Ne vrne radovednega pogleda s katerim ga vsake toliko ošvrknem, le tu pa tam dvigne svojega, kot bi se želel prepričati ali je kavarna še odprta, in se hip za tem zopet zazre v vzorec na mizi. Potem pa nenadoma vstane, si obleče bundo, in se mi nasmehne z najbolj očarljivim nasmehom tega dne, ter reče: “Adijo.”

  • Pisanja

    Košček za koščkom, korak za korakom

    Lani (2020) tak čas sem zapisala »Ko že misliš, da ne more biti slabše…«. V mislih sem imela zlom noge. In potem je prišlo novo leto in mi pokazalo, da je možno od slabšega iti na še še slabše. Bilo je leto težkih preizkušenj, ki še trajajo, in globokih razočaranj. Iz mojega življenja je odšlo nekaj ljudi, za katere sem brez pomisleka dala roko v ogenj, a za čuda se je pojavilo nekaj povsem novih. No, tudi nekaj starih, a sem jih spoznala v novi luči – boljši, in neskončno sem jim hvaležna za pomoč in iskrenost. Eni so ostali, drugi le dali kar je bilo v danem trenutku zame…