Tole si je, leta 1853 (!), upala napisati ženska (!), znana pisateljica Charlotte Brontë: "Duše so vzgajali v suženjstvu; da pa ne bi o tem premišljevale, so zgrabili in izkoristili vsako priložnost za telesno izživljanje. Tudi tukaj si je Cerkev kakor povsod prizadevala vzgojiti telesno čvrsto, duševno šibko, tolsto, rdečelično, zdravo, veselo, nevedno četico svojih otrok, ki ne bo ne mislila ne spraševala. "Jejte, pijte in živite!" pravi. "Skrbite za telo, dušo pa prepustite meni. Skrbela bom zanjo – jo vodila; jamčim vam za njeno končno usodo." To je kupčija, pri kateri se vsak pravi katoličan čuti kot dobitnik. Lucifer nudi natanko iste pogoje: "Dal ti bom vso oblast in…

22. svoboda lahko ti posodi peruti a, poletiš sam 23. mrzel dih slutnje za novo jutro si loviš pajčevino

17. imeti dovolj redek občutek sodobnega človeka 18. imeti občutek da ne potrebuješ neprecenljivo 19. sive koprene kaplje sladkobe polzijo v kozarec 20. nemir v duši trepet v prsih pogled išče dragega 21. na poti navzdol poplesavanje lista v hladnem vetru

Zopet dež. Meni je sicer na nek način všeč, ker, če sem doma, potem dobim praviloma kup ustvarjalnih idej. Ampak sedaj že tako dolgo dežuje, da mi jih je pričelo zmanjkovati. Grem na fotelj se zavit v mehek rdeč koc in v roke bom vzela, 500 spoštljivih strani dolgo, knjigo z nadvse drobnim tiskom: Villette avtorice Charlotte Brontë. Izšla je, ko sem štela dve leti. Le kdo vse jo je že prebiral?

Obožujem svoj dom,  topel in poln meni najljubših ljudi, poln objemov in poljubov in stiskov dlani, kar tako – ker ni potrebno imeti razloga za take reči.

15. tisočkrat predihan zrak čakam na vrsto bolnik kot drugi 16. vrtiljak kovčkov koliko usod čaka na odhod domov  

11. strah pred izgubo jutra lojalnost drži figo v žepu 12. barve v vetru mati kliče v objem otroke dreves 13. kriza polni gostilne nagelj v cevi glava v pesku 14. jokanje neba megla s polja pregnala barve v klet   Sem rekla, da bo malo mešano 😉

Še vedno sem pod vplivom literarne delavnice, zato je nastalo tudi tole: 7. absurdni ukazi gobezdavi upor slovenske duše 8. devet teles devetdeset požrtnih ust polni eno rit 9. neumni store pametni molče Vesna pridi na spregled 10. sladke besede moja naivnost si vleče nož iz hrbta  

S "haikujem" se spogledujem že leta, a zgleda, da se je moralo zgoditi določeno redoslednje dogodkov, ki je ponovno sprožilo iskrico. Čisto na kratko naj omenim glavne značilnosti haikuja: tri vrstice, 17 zlogov, zlogi v vrsticah si lahko sledijo 5-7-5, 5-5-7 ali 7-5-5, haiku nima naslova, pravopisna pravila so bolj-ali-manj postranskega pomena … to pa je za sodobni haiku že skoraj dovolj. Seveda je najpomembnejša vsebina – povedati s sedemnajstimi zlogi zgodbo, ni tako enostavno kot se morda zdi. Trenutno se misli kar vrstijo, ko bo čas, pa pride na vrsto tisti pravi haiku kjer morata biti zen in narava na prvem mestu. Ah, ja – beseda haiku se prebere…

Na literarni delavnici, kot ste lahko prebrali malo nižje, smo morali napisati nek protestni verz ali kar celo pesem. V desetih minutah je težko napisati kaj pametnega in po pravilih protestne pesmi, razen morda: "Pa to je premalo časa!"  No, meni je "izpod peresa" prišlo tole: Ne! Ne bom, ker ste tako zapisali, saj misli ne izginejo, čeprav ste mi besede izbrisali. Ne! Ne bom, ker ste besedo mi dali, sploh veste da vem, da v žepu ste figo držali?! Ne! Ne bom, ker se vam tako zdi. Veste, šele brez vas lahko človek zares poleti.