Naj vam predstavim svojo novo junakinjo. Nič kaj še ne bom napisala o njej, a verjemite, da gre za hudo zanimivo bitje!!!  

Znanka, ki se je lani odselila v Gvinejo (Afrika), je ob obisku prinesla s sabo nekaj verižic, ki smo jih “čarovnice z Vurberka” razgrabile. Še posebej zato, ker smo izvedele, da jih dela neka domačinka, z zbranim denarjem pa potem kupi mleko za uboge otroke. Verižica je preplet modernega in avtohtonega – no, to slednje me je najbolj pritegnilo – le poglejte te rdeče fižole kako so ogromni in rjavo pisani, pa školjke…  

V KAJ SE JE LETOS ZIMA OBLEKLA? V puhasto mehkosnežno belino,ki v jasni se noči iskri. V nemirno čakanje,ki leže v dolino,ko zrak po piškotih diši. V kaj se je letos zima oblekla? V tople objemenajdražjih misli.V otroške nasmehe, ki življenja edini so smisli.  

December je mesec objemov in prijaznih besed. Stiskov rok in daril.  Za velike, majhne in čisto male sončke – prikupna knjiga o tem, zakaj se ni potrebno bati teme!

Včasih je nežen, včasih grozeč. Enkrat kot ovčka je, drugič, kot volk renčeč.   

V samozaložbi je izšla čudovita knjiga Mirjane Steblovnik, ki jo krasijo fotografije njenega moža Valentina. Opisano je prečudovito, več 100 kilometrov dolgo peš-popotovanje poimenovano Camino Portugal. Ali pa bi ga morala poimenovati kako drugače – romanje, iskanje duha, iskanje miru, iskanje samega sebe, avantura, preizkus volje…  Camino Portugal Pa to sploh ni njuna prva pot. Za njima je že Camino Frances. Camino Frances Imela sem privilegij, da sem že pred časom dobila posnetke in opise s teh poti in moram reči, da sem pri prebiranju jokala kot dež. Kot dež. Pa sploh ne vem zakaj, saj ne opisuje nič groznega, bolečega – razen nekaj žuljev, pravzparav niti ne ne-vem kaj strašno…