Jutra so najlepši dan dneva. A, to še zdaleč ne pomeni, da rada vstajam ob štirih zjutraj in hitim na kakšen hrib ujet prve jutranje žarke, čeprav je to nuja za tiste mistične posnetke, ki te potem nekako prisilijo, da ob njih začneš govoriti bolj potiho, šepetaje, kot bi se bal zbuditi čebele. Lahko pa se malo znajdeš in poiščeš senco breze in sonce le še poskrbi za jutranjo sončno kopel v ozadju.  

   Poštar pozvoni in reče – za podpisat je, iz Amerike – a, dej, nehi, no, a me hecaš?    

  Prijateljica mi je danes rekla, ko sem se poslovila – a, greš slikat? – ma ne, sem take volje, da lahko nastanejo le žalostne fotke. Pa je le zmagala želja po lepem, naravi, barvah…  

                     Ne maram sicer črno-bele narave, a tokrat naj bo.  Se mi zdi, da paše.  

  Tale je nastala neko jesensko jutro, ko sem lovila jutranje žarke – ampak na drugi strani hriba. Ko je bilo sonce že čisto previsoko, sem pospravila opremo, se obrnila in…  Ja, ja, ne pravi naš predsednik Marko ( DF SVIT ) zastonj, da je to ena najpogostejših napak tistih, ki fotografiramo naravo. Nekako takole gre: Pa dajte se obrnat in poglejte še kaj se dogaja ZA vami.   http://www.slo-foto.net/portfolio/vanjat/galerija/72836    

  Moj vrt je prava mala oaza zelenja in cvetja. Precej dela, a ni ga čez vonj sveže pokošene trave in pozibavanja maka v jutranji sončni kopeli. Nekaj utrinkov, ki nastajajo skozi celo leto najdete na spodnji povezavi.   MOJ VRT