Saj ne da kaj natolcujem… in ne, to ni isto letalo in niti ni iz iste letalske družbe. Levo je malezijsko in desno je od ruskega predsednika. Hmmmmmmmm

Sem se odpovedala jutranji kavi in z mokrimi lasmi oddirjala v službo …

Kam smo prišli?! Danes grem v trgovino po eno reč in prijazna trgovka, ki me je postregla, je imela naravnost fantastične nohte. Ne tiste ogabno debele (umetne in očitno slabe kvalitete), ne tiste oglate (kako so lahko komu všeč dolgi ravno odrezani nohti), ne tiste krempljaste z narastkom (tako zgledajo tisti, ki kar kličejo po ponovnem obisku manikerke, pa ni in ni najti časa). Ne – ene take cartkano zaobljene, ne predolge in s tremi kristalčki na palcu. In jaz izustim: "Kako imate lepe nohte! A so vaši?" Jezus – pa kako vprašanje je to? Si ne predstavljam kaj bi si mislila o tem moja stara mama. Ja, svet se…

Pa kje ti je obraz?!

V teh dneh gre pričakovati veliko besed v stilu: "Vsi so isti! Tisti na levi in tisti na desni – vmes pa solze. Včasih imam tudi jaz tak občutek … če pogledam na vso situacijo tako, precej pavšalno. Pa vendar se mi v končni fazi zazdi, da ne. Res upam, da ne.

Iz oči v oči, sredi belega dne. Še ježi niso več kar so bili 😉

Včasih se malo sprehodim po tistih drugih straneh – npr. strani Zavoda RS za zaposlovanje. Danes sem našla zanimivo reč: Ko v iskalnik delovnih mest v polje 3 Poklic, kot "glavno skupino" izbereš "uradniki", se ti odprejo različne opcije izbire "poklicne skupine". Prav neverjetna je kombinacija, ki se je znašla v skupni izbiri: Izterjevalci dolgov, zbiralci darov za dobrodelne namene