Ker zadnje čase ne morem z doma in me že strašno muči želja po fotografiranju – začela so se meglena jutra, ki so vedno čarobna, sem se pač morala znajti po svoje. Tele fotke so bile posnete z moje terase, zadnja pa celo kar iz sobe. Ti! Lej kak dober tip. Pozna večerja Požar Alpeksa Mali radovednež

http://www.orbis.si/index.php?id=3091 [12.9.2014]

Zelo rada imam Božične zvezde – saj veste, tiste lončnice, ki nam polepšajo december, januar, potem pa žalostno končajo tam, kjer milijone tistih neprodanih konča že 26. decembra. V neki reviji sem prebirala o njej in prebrala, da je to v bistvu grm, ki raste zunaj, v Mehiki in zraste tudi do 5 metrov visoko. Čak' mal. Potem pa jo bom nekako pregurala do pozne spomladi v stanovanju – jezus kakšna oskubljena reva je bila, in jo nato prestavila na sončno teraso. No, je daleč od petih metrov, ampak saj je stara  – pih, še eno leto ne. Ugotavljam, da je večji šok zanjo notranja klima, kot pa zunanja. Poglejto…

Po dooolgem času jutro kot se šika: sonce, blaga toplina in zajtrk na terasi.

V soboto, 27. septembra, vas ob 10. uri vabimo v Osrednjo knjižnico Celje (Muzejski trg 1a) na pogovorno jutro, z naslovom: „TEK ZA ŽIVLJENJE“ Eric Parker je v knjigi „Najboljši psi“ takole zapisal: Ugotovil sem, da nisem jaz tisti, ki opazuje pse, ampak da oni opazujejo mene. In v očeh vsakega se je zrcalilo isto upanje, isti brezup. – Grem lahko s teboj? Sem lahko tvoj kuža? Ne morem biti tvoj kuža? Ne? Predstavilo se bo društvo Hrtji svet Slovenije, katerega namen in cilji so nesebična in prostovoljna prizadevanja poiskati nove in ljubeče domove odsluženim psom, pretežno pasme hrt, ki prihajajo večinoma iz zavetišč v Španiji in na Irskem, v katerih bodo lahko…

Popolnoma brez pritožb, ker več mesecev ni bil zalit, brez očitkov, ker smo nanj pozabili … Narava ima visok prag tolerance – a ne gre ga preizkušati.

… nekaj iz stare zaloge. Večina pravi, da so fotke sončnih zahodov pocukrane. Ampak meni so barve, ki jih ustvari poslavljajoče se sonce po dežju, pravljične.