Če ugotavljate, da so jutra čisto prezgodnja, vam ponujam rešitev. Večerno sonce zna biti še bolj toplo, čarobno, vabljivo in drzno. A, tudi zanj velja, da je na razpolago le nekaj minut, kar pomeni, da se vam lahko zgodi, da boste celo zvečer prepozni. Fajn je, če imaš ogledano mesto že od prej in če veš kje in kdaj približno bo sonce zašlo. No, potem nastane nekaj takšnega. Lepo, a ne?  Je fajn, če posnameš fotografijo, ki si jo potem ogleduješ na monitorju in čez nekaj časa ugotoviš, da na njej ne želiš popraviti čisto nič.  

  Takole pa izgleda, ko človek drži v roki nekaj krepkih tisoč evrov… in nekaj krepkih kilogramov!  Pa saj moraš najprej za leto dni v fitnes, da ga potem lahko okrog prenašaš!  Eh, n'č… ga ne bom kupla…. saj bi, pa nimam časa za fitnes…. pa ti fitnes saloni so tako dragi… pa itak nimam časa…  

  Kot vsako leto ob tem času, se vsedeva na motor in oddirjava nekam na jug. Povsem spontano. Še sam končni cilj sva si določila kar med  potjo. Bilo je čudovito vreme, prekrasne barve in prvi vonji po poletju – morje, bori,…

  Priznam! Sem ena zelooo redkih, ki nima pojma kako se streže tem rečem, ker mi enostavno ni do tega. Enkrat pred leti sem sicer nasedla vabilu na neki podobnega – mislim, da je bil Netlog, a me je minilo še preden me je prijelo. Tudi zato imam svojo uradno internetno stran in ja, tukaj imam tudi svoja dva bloga. Saj verjamem, da je marsikomu prineslo to vrstno javljanje svetu marsikaj dobrega, ampak, kaj pa vem – mogoče se bojim, da bi postala, kot večina in začela objavljati neumne fotke z neumnih žurk in se tolči po prsih koliko prijateljev, da imam na FB. Imam smo dve prijateljici in ne, niti slučajno se…

  Saj poznate tisto zgodbo o grdem račku… Moj dragi mi je pokomentiral zadnje objave – Začela si pisati negativno.  In dalo mi je misliti. Zbudila sem se že pred budilko, pogledala čez okno in ja, sončno bo. Vstanem, pograbim ta veliko ( in ta težko ) torbo in že drvim proti gozdu.  Zadnjič, ko sem se peljala po avtocesti sem videla na travniku, kako se na rumeni preprogi paseta srna in srnjak – halo, pa jaz točno vem kje je ta travnik. Počasi lezem z avtom, ker avtov se ne bojijo – bog ne daj iti na lov peš, ker te opazijo mnogo, mnogo prej, kot ti njih. Torej… nobenega…

  Že vrsto let visim na kulinarika.net. To je ena res strašno fletna stran, kjer najdeš skoraj vse. O kulinariki itak čudo-čuda, pa tudi o potovanjih, rož’cah, hobijih, …. A, priznam, da zadnje čase vse manj zahajam tja, saj so jo začele obvladovati ene-ta-iste osebe, ki vedo vse in imajo v vsem prav. Razumem administratorja, da se ne vmešuje, saj so vsi dobrodošli, a mogoče bi jim lahko kljub vsemu namignil, naj nehajo s posmehovanjem in norčevanjem vseh, ki mislijo malo drugače. Ok, če o zadevi nimaš pojma – hej, častna Titova, da ni greh, če človek ne ve vsega, potem se vsaj distanciraj ali raje bodi tiho, ker resnično…