Po treh tednih prisilnega počitka, danes spet zunaj. Zamudila sem sicer idilo zimskega jutra, a tudi popoldan ima svoje čare. Predvsem ni tako zgodaj, poleg tega pa je sijalo sonce in termometer je kazal +2°C 🙂 Sneg se je non-stop sipal z vej in se lesketal v kontra svetlobi – hkrati pa včasih onemogočil, da bi bila fotografija tako ostra kot bi morala biti. In na koncu se je začela še dvigati megla. Megla pa me vedno znova očara. Če boste kaj hodili okrog Šmartinskega jezera, nesite s sabo star kruh, koruzo… ptice so lačne, jezero pa prekriva debela plast ledu.  

Ko sem bila mala sem večkrat slišala, da so koga, ki si je zmišljeval raznorazne želje, okrcali:"Pa kaj bi še ti rad? Jagode sred' zime?!"

Po več mesecih mi je uspelo pridobiti vsa potrebna dovoljenja za objavo fotografij, ki sem jih zbrala pod imenom  LJUDJE V MODREM Zbirka je posvečena vsem Delavcem. Delavcem z veliko začetnico. Delavcem v pravem pomenu besede. Fizičarjem, da ne bo kakšne nepotrebne debate.