Kaj novega fotografirati na poti po kateri ste se že nič kolikokrat sprehodili z aparatom v roki? Ah, vedno se kaj zanimivega najde. Tokrat v malo drugačnem formatu, posneto s fiksnim 35mm.

Priznajte, da bi tole z veseljem pospravili 🙂 Riž, bučke, ingver, rdeča paprika, česen, rakci, sojina omaka – jamii…

A ni lepo, ko se nekdo (moji punci:) potrudi in ti za rojstni dan speče pravo pravcato pito? In letos nisem dobila le pite. Prijateljica mi je spekla ogromno in zelooo dobro torto. Ampak sorry, jo je zmanjkalo preden sem jo uspela pofotkat.

Nedavno tega sem tole škljocnila kar iz avta, preko šipe, med vožnjo. Ne, ne – tokrat nisem vozila jaz 😉 Ali veste, da se na področju BTCja v Ljubljani ne sme fotografirat? Enkrat me je že preganjal varnostnik, zato tokrat razmišljam, če bi naredila en nočni safari pohod. Greste zraven?

Prvič mi je uspelo, da sem iz pečk vzgojila limono – no, limonco, divjaka – itak. Ampak kaj hočem povedat – tale moja limonca postaja limona in se prav požvižga na dejstvo, da je zima. Raste kot nora in ima čudovito bleščeče liste in že zaradi tega jo je krasno pogledati. Imeti v dnevni sobi drevo, ki ti zadiši po sveži limoni, ko mu malce pomaneš list – mmmm.

Moja društvena kolega, Urška in Domen, sta mlad par, a izkušena fotografa poročnih fotografiranj. Če se spomnim njunih začetkov, moram reči, da sta napredovala nekaj svetlobnih let. Če imate v planu poroko, ju priporočam. Da pa ne boste rekli, da le zato, ker smo društveni kolegi, si poglejte tole: http://urskadomen.si/journal/best-of-2015-weddings/ Kaj mi je pri njunih fotografijah najbolj všeč: – neverjeten občutek ujeti pravi trenutek – zanj moraš vzpostaviti pristen odnos s parom, ga začutiti in si pridobiti zaupanje, da se običajna napetost, ki spremlja takšne dogodke, sprosti.  – krasno izkoriščena svetloba – zanjo moraš odlično poznati lokacijo oz. lokacije, kjer boš fotografiral, kar pomeni, da se moraš nanje odpraviti že…

Pred leti, ko je bila orhideja še dejansko eksotična rastlina, in pregrešno draga, je bila čudovito rojstnodnevno darilo. No, saj je še vedno 😉 Želim povedat, da mi je skoraj vsaka, kot rečemo, "beg pr'šla". Potem pa sem jih nekega dne imela zvrhan kufer. V pogojih kakršnih rastejo v naravi niso deležne prav nobenega ujčakanja in zavijanja v vato, in tako je bilo poslej tudi pri meni. Zgužvala sem jih na južno okno kjer jih celo poletje žge sonce, so nad radiatorjem torej tudi neke silne zračne vlage nimajo čez zimo, zalite pa so v soboto in pika. Dvakrat na leto jim privoščim malo cvetala in od takrat rastejo, da…