V petek se vesela, z mislijo na prosti teden, peljem proti domu, ko me je, malo pred ciljem, skoraj kap. Podrli so sosedovo, skoraj 200 let staro, hišo. Zopet mi je prišla na misel tista moja, ki se mi utrne ob modrovanju vedno ta istih hohštaplerjev: "Danes si, jutri te ni." Še zjutraj je stala in sedaj je ni več. Ni je več 🙁 Danes je bilo lepo jutro in zato sem po zajtrku vzela v roke aparat in jo mahnila po ulici, če se ji sploh lahko tako reče, da ovekovečim tiste detajle, ki so kljub nekaterim pomislekom, še kako lepi. Zakaj? Ker pripovedujejo zgodbo. Najprej je novico o…

Namesto hmelja so lani posejali pšenico, letos pa oljno ogrščico – obe sta zanimivi za fotografiranje. Še sploh ob kombinaciji sonca in dežja.  

Na ta postni dan nam je jutro postreglo s strganjem ledu z vetrobranskih šip. Ja, je pomembno kako prejšnji dan zaparkiraš avto. Če je prav obrnjen, ti je to prihranjeno, saj so sončni žarki že dovolj topli, da ti očistijo steklo. A ne, lubi!

V petek zvečer sva jo z mojim  mahnila v Laško – jasno, na podelitev nagrad in odprtje razstave KLAK 2014. Zelo simpatična prireditev v prenovljenem Muzeju Laško, ljudje, ki jih zanima fotografija in se z njimi kamot zapleteš v strašno zanimiv pogovor, pa še kozarček rujnega in nekaj za prigriznit 😉 je sledilo. In včeraj zvečer sva šla še v Metropol v Celju na prireditev Fotograf leta 2013 po izboru Digitalne kamere.  Moj del je bil skromen – le ena fotka v finalu – no, pa saj niti ni tako slabo – če človek pošlje le tri fotke 😉 Dobro zastavljeno prireditev je zaključil film o Jocu Žnidaršiču, starosti slovenske…

Danes je že bilo eno tistih juter, ki jih je naravnost škoda preživeti za štirimi stenami doma, kaj šele službe. Peljem se po ustaljeni poti, ko volan kar naenkrat zavije levo. Čudim se sama sebi kaj vraga mi je, saj sem vendar na poti v službo. Peljem, peljem, razmišljam, da moram poslati sms, da pridem malo kasneje in ob pogledu na meglene koprene se mi ustnice razlezejo v nasmeh. Ustavim ob robu ceste, prižgem vse štiri smerokaze in pograbim fotoaparat. Škljocam, škljocam in kar naenkrat začutim tisto dobro znano strast, ki mi jo je nova služba dodobra zatrla. Zapeljem po mlakužasti in blatni poljski cesti, se ustavim, ugasnem avto in…