Skoraj vsako leto se zapeljem do Mozirja in si ogledam gaj. Mislim, da je prelep v vsakem letnem času. Motivov za fotografiranje je ogromno – če ti ravno ležijo takšne fotke, gostilnica ravno pravšnja, čeprav zraven “savinjski želodec, krača”, ne paše še “čevapčiči”, jeseni pa si žepe lahko napolnite še z raznoraznimi semenčki okrasnih trav in še česa. Letos so postavili rekord pri bučah velikankah – ne vem s čim za vraga jih futrajo, da zrastejo tako ogromne. Me pa prav zanima kako velike bučnice so v njih – mmmmmmm

Včeraj sem nameravala v gobe, pa se je obrnilo tako, da sem morala dirjati s sestanka na sestanek – trije do pol enih – napooorno. Že med zadnjim sem skrivaj pogoltnila lekadol, ker mi je kljuvalo v glavi. Pa še ta vremenska sprememba! Danes so se zjutraj vile med smrekami in hribi prečudovite meglene koprene, jaz pa na poti v Ljubljano, na sestanek – vrnila sem se šele ob petih popoldan. Kot cota! Prekleti čas! So dnevi, ko mi ga resnično hodi na kratko in srečujem sama sebe. Ponavadi me kmalu po tistem prizemlji zdravje. Se bom sploh kdaj naučila lekcije?Pogledam skozi okno in po travniku se razliva čudovita svetloba…

Ja, precej se je shladilo – pa še tako na hitro! Skratka, saj poznate tisti navdih, ki ga človek dobi, takoj ko se shladi. Nekaj dat v pečico, v vroče olje… kamorkoli, samo, da bo zadišalo in da bo sladko. Recimo – vaflji. Sploh ne vem kdaj sem jih nazadnje pekla, ampak gre nekako takole:85g masla  – mehkega – zmiksamo s 85g sladkorja v prahu, ki smo mu dodali pol vrečice vanilij sladkorja – dodamo dve jajci in ščep soli – nato pa 100g moke, 25g jed. škroba in četrt žličke pec. praška, dodajamo počasi – žlico po žlico in vmes seveda vseskozi stepamo. Kakšna žlica ruma ne bo škodila.In nato to…

Točka ostrenja lahko povzroča velike preglavice, saj zna aparat oz. objektiv na vsak način zatežiti s točno tisto točko, ki si jo je sam izbral. Skratka, preklopite objekitv na M in vzemite kontrolo v svoje roke. Če hočem da so ostre oči, naj bodo oči in ne nos. Če hočem ustnici, naj bosta le ti in ne ušesa 😉

Eno največjih moto zborovanj se dogaja ob krasnem jezeru Faakersee ( Baško jezero ), v Avstriji in je posvečeno prvenstveno kultni znamki Harley Davidson. Motorji z značilnim globokim glasom, ki ti odzvanja v ušesih še nekaj dni, znani po norih oblikah, barvah, obilici kroma in strašno visokih cenah – motor za 20.000€ je običajna izvedba, malo bolj unikatna pa gre tja do 40 tisoč in hudo preko. In ko jih takšne vidiš parkirane, kot sardele na več kilometrih se vprašaš, koliko milijonov se pravkar sveti pred tabo. Čeprav se prevažam naokoli s Hondo CBF, priznam, da me je  njihov dizajn popolnoma prevzel, a ne bolj, kot njihovi lastniki. Ljudje, ki se…

Sem imela možnost prvič it fotkat na atletski miting in moram reči, da sem bila strašno važna, ko sem se sprehajala med tekmovalci, sodniki in celo nekaj fotografi.  Tisti pildek okoli vratu ti daje neverjetno moč. A, začetek je bil vse prej, kot vzpodbuden.Naš SVIT predsednik Marko je razposlal povabilo za fotkanje mitinga, me počakal na Kladivarju in ker nisva našla g. Roka Kopitarja, da bi mi dal akreditacijo za prost vstop, me je Marko popeljal mimo tipa, ki je kontroliral vstop in evo – znašla sem se na tekmovalnih površinah. Iz torbe potegnem aparat, nameščam filter, ker se je ravno takrat pokazalo sonce in slišim za sabo – Brez akreditacije…