Malce drugačen pristop k obdelavi fotografij. Nekomu všeč, nekomu ne. No, meni trenutno je in tukaj šteje le to 😉  

Gob, razen dveh dlani lisičk, ki so danes čudovito popestrile rižoto, sicer nisem našla. A, dolgi časi so me zopet premamili in vedno znova me preseneti učinek. Mislim, da počasi nastaja zbirka na to temo.  

Včeraj je moj pridirjal iz službe in sledilo je vprašanje: Kam greva?Velenje. Jezera. Pojma nima od kod mi ta ideja, ampak sva pograbila čelade, pulovra za vsak slučaj in gasa.  Še dobro, da imajo moški prirojen občutek za orientacijo, ker če bi vozila jaz, bi se včeraj najbrž sprehajala okoli Ivarčkega jezera.Uau – pa saj tu je ful lepo, mi je bila prva misel. Izredno lepo urejene poti, trim steza – ne vem ali je postavljena na novo, ampak nič polomljenega, povsod polno tekačev, sprehajalcev in ribičev. Konjske fige in lepo zagrajeni pašniki so dali slutiti bližino konjeniškega kluba in v daljavi je res zahrzal en rjavec. Kar na začetku naju…

Že ko sem bila mala punčka sem imela – za tiste čase – nore ideje. Govorila sem npr. narediti bi morali žvečilni gumi, ki bi čistil zobe! Ali pa malo kasneje – Zakaj ne naredijo pašteto v tubi? Pa še malo kasneje – Zakaj ne naredijo očesni make-up na lističu – torej barve idealno nanešene na lističe, ki si jih položiš na veko in rahlo potegneš proti zunanjemu kotu? Naj omenim, da so bile moje ideje nekaj desetletij prezgodnje ali ste že sami ugotovili?  Z žvečilkami, ki čistijo zobe nas bombardirajo na vsakem koraku, Gavrilovič pašteto v tubi imam že kar nekaj let v hladilniku in par let nazaj je…

Zaradi suše ima človek, ko pogleda na okoli, občutek, da je že jesen. Buče so zrele, koruza tudi, celo kakšna grozdna jagoda se že najde. Breza intenzivno izgublja liste, ki kot zlatniki ležijo po travi. A, temperature okoli 36 stopinj dajo vedeti, da se poletje še ne da. Kako čudovito mora biti sedaj nekje ob vodi in namakati noge. Mediji opozarjajo, da ne smemo biti na soncu in da moramo piti veliko tekočine. Hja, če imaš službo na terenu je to precej težko, da ne rečem nemogoče. Včasih se sprašujem ali gospoda po klimatiziranih pisarnah vsaj enkrat na dan pomisli na tiste, ki ves ljubi dan delajo na vročini, ki…

Včeraj sem si v Vitanju ogledala tole zanimivo zgradbo. Precej ambiciozno zastavljena zadeva in moj poklon ideji. Sem pa skeptična, da bo to ratalo tako, kot so si zamislili. Režiser Dragan Živadinov, ki nas je popeljal po zgradbi, ki je še v surovem stanju, je navrgel kopico besed, ki slišijo na: doktorji, vesolje, roboti, znanstveniki, center…. Zanimanje za ogled betonskih sten, če se lahko tako izrazim, je bilo presenetljivo veliko, a besede kuturnika vse preveč tuje, narazumljive, zavite v meglo…. za nas, navadne podeželane, ki si želimo naravnost poravnanih besed. Recimo: “Ne! Teleskopa ne bo.”

Vroč poletni dan.