43 sam na ulici sredi množice ljudi realnost časa  

Letnemu času neprimerna, ampak spomin na poletno tekanje po travi je še toliko bolj živ: 42 bose noge v cvetju kipeča sreča poje na ves glas

Krstila sem nov zvezek. Pesmi namreč pišem v zvezke. Velike. In na prvo stran sem napisala Moje pesmi IV. Za začetek sem iz posameznih beležkic, listkov in bloga naredila čistopis mojih haiku poigravanj. Veste kaj vam povem. Prav pridna sem bila. Številka se je ustavila pri zapisu 46: stopajo glasno v nov dan in noč ujetniki svobode Kdaj pa ste vi nazadnje kaj napisali? Mislim, tako na roko, ne na tipkovnico.  

41 balerine plešejo njihov oder je bil včeraj zelen  

Poleti, ob večerih, ko noči ugasnejo luči, tam v živi meji začno dogajat čudne se reči. Najprej ena, nato dve in že cel kup luči, kar brez sonca in stikala živo zagori. Najprej vsaka zase pleše svoj večerni ples, nato se združijo v roj – no, zdaj pa gre za res. Kresnički zali, na večer, so si plesalke poiskali, da bi z njimi, v svetlih krilcih, nežno zaplesali. In kljub temi, če skupaj pleše roj zaljubljenih čudes, lahko ustvari ta svetlobo, ki seže vse tja do nebes.  

Nastaja nova zbirka in tale je ena iz nje:   PA SE JE ZGODILO V kokošnjaku bil je dan, dan kot dnevi vsi, dokler nekaj norega nenadoma se ne zgodi. "Zlato zrno sem našla!" se zadere stara kura. "Našla sem ga jaz!" ji ne ostane dolžna pura. Pa se je začelo dretje in kokodajsasto ustrahovanje in je trajalo tri dni to neumno bojevanje. Sta obe pazili zrno, da ga druga ne poje in sta raje ostali zunaj namesto spali not' sede. In se je zgodilo kar se je moralo zgoditi –  ker tud' lisjak ni mogel spati je sklenil obema vrat zaviti.  

MOJE SANJE Moje sanje so mamina roka in s cvetjem napolnjena soba. Moje sanje so očetov ponos, a  življenje ga je pripeljalo do roba. Moje sanje so mehki medvedek, ko nebo bo parala strela. Moje sanje so novi copati in toplega mleka skodela. Moje sanje so – smešno, šola in delo, da stečem stran. Moje sanje so tvoje oči in morda celo tvoja dlan. Moje sanje so biti nekdo in ne zgolj nekaj. Moje sanje so šle v maloro, ko mi je rekla: »Ne vekaj!« Moje sanje sedaj so skrite v meni, v zadnjem kotičku srca. Moje sanje so znane le njima, ki me gledata dol z neba.  

Me pokliče moj in me vpraša kdaj sem dala prevesti Zaspančke. Hmmm … http://www.publishwall.si/tamara.kranjec-laganin/post/137119/zaspanckisandmen-v-anglescino-prepesnila-tamara-laganin-kranjec KO JE TREBA V POSTELJO   WHEN BEDTIME COMES THE SUN GOES TO BED AND DARKNESS IS FALLING, FOR ALL SLEEPY EYES THAT FOR SLUMBER ARE CALLING. FOR A WEARY SPARROW TO FIND REST ANEW, FOR A BUTTERFLY TO DRINK AT DAWN OF A DEW.             WHEN EVENINGS GROW DARK AND DUSKY, TOO, FEAR NOT THE DARKNESS.         IT'S THERE FOR ANIMALS, FLOWERS AND YOU TO REST THROUGH AND THROUGH. AND LET ME CONFIDE YOU, THE ROOM ROBED IN NIGHT IS MUCH ALIKE WHEN THERE IS BURNING LIGHT.…