DF SVIT je organiziral portretno fotodelavnico in Marko Rebov nam je povedal kopico uporabnih informacij – hvala ti. Vedno znova mi je všeč takšno "delavnično" druženje, izmenjava mnenj, izkušenj, idej. Ampak, roko na srce, skoraj vsi imamo zelo podobne fotografije, saj vsi slikamo iste modele. Tokrat sem se odločila, da pokažem tiste "vmesne" fotografije. Fotke, ki so nastale vmes med sprehodom z ene na drugo točko delavnice. Gre seveda za povsem navadne fotografije, ampak meni so prav zanimive 😉

Po 20 letih zopet na konju 😉

Včeraj sem slišala za primer, ko je delavec imel problem, ker ga je njegova pisarniška kolegica zašpecala predpostavljenim. Nihče ne mara špecarjev, a priznam, da so primeri, ko je treba poseči tudi po tem "orodju". Če nekdo krade firmi, če nadleguje sodelavke, če jemlje podkupnino, če krši zakon … potem je "špecanje" povsem na mestu. Ampak, glej ga zlomka. Ta špeckahla je sodelavca zatožila, da je v pisarni pojedel jabolko. Jap. Prav ste prebrali. Nesramnež si je dovolil pojesti jabolko. Med delovnim časom! In to v pisarni v kateri itak cel dan sedi sam oz. s to špeckahlo. Bilo bi smešno, če ne bi bilo groteskno. Pa to še ni…

Danes mi je, povsem slučajno, na še bolj slučajnem mestu, uspelo narediti nekaj prav posebnih fotografij. Še sreča, da imam vedno s sabo fotoaparat. Že med delom se mi je zdelo, da bodo hude in komaj sem čakala, da jih pogledam na računalniku. Jap – hude so. Prva je povsem neobdelana! Druga je klik na avtocolor. Tretja je lepljenka.

Letos bi skoraj zamudila it pogledat mojo malo družinico. Ali ni bilo vremena ali pa ni bilo časa. Letos jih je sedem – pravljično število. Zelo zanimivo je gledat kako jih starša čuvata. Pogled na vsako stran, pogled k sebi, pa še oba v isto smer… in šele potem so se odpravili v vodo. Tale zadnji pa je nastal mimogrede, iz avta. Itak, da v ta zadnjo…

Fotoizlet v Toskano je prestavljen – vreme je vse prej kot prijazno in kljub temu, da je Toskana lepa v vseh letnih časih, se nam ne bi dalo preživeti treh dni pod dežnikom. Čeprav ne gre pozabiti, da so oprana jutra po deževni noči prečudovita in da je nebo velikokrat noro modro in polno belih ovčk. Nastanejo lahko fantastične fotografije in potem te vsi sprašujejo, če si nebo sfotošopiral!? Moj dragi je tudi ostal "na suhem", saj je odpadel odhod na motozbor – Krk gor ali dol – motor in dež nista dobra sopotnika. Pa sva jo mahnila v Orhidelijo. Cel ljubi dan razvajanja, dremuckanja in muckanja, mmmm, je odtehtalo…