-
Pogled z druge perspektive
Vroč poletni dan.
-
Intervju 3
Na tem linku http://www.carina.gov.si/fileadmin/curs.gov.si/internet/Publikacije/Carina_si_stevilka_24.pdf lahko preberete moj intervju. Vabljeni.
-
POLETNI Fotostorming
Še dobro, da me je Lara pocukala za rokav in me predramila iz dopustniškega izležavanja. Ampak nimam slabe vesti! Dopust je za to, da delaš čim manj. Ne razumem namreč tistih, ki v času dopusta že ob 5ih zjutraj joggingirajo ( razen, če niso fotografi na lovu za jutranjo meglo ;-), pa onih norcev na kolesih, ki imajo pri +56°C neko čudno potrebo po delanju gneče na ozki primorski cesti. Jezus kako mora moj tiščati dol gumb za odpiranje okna, saj imam noro potrebo po tem, da bi enega takega čisto na rahlo “na bodiček”.Lara nam je dala na izbiro kar štiri teme, torej – brez izgovorov!SONČNI ZAHODI – kaj reči – prekrasna reč, sploh…
-
FIAP naslovi 2012
Z veseljem sporočam, da mi je Mednarodna zveza za fotografsko umetnost ( FIAP – Federation Internationale de l’Art Photograpique ) podelila naslov AFIAP. Jupiiiiiiiii
-
ZOO za vogalom
Že nekaj časa ustvarjam in polnim mapo, ki sem jo poimenovala ZOO za vogalom. Mislim, da je okrog nas obilica živali, ki jim sploh ne poznamo imena ali pa se sploh ne zavedamo, da z nami delijo naš vsakdan in okolico. Neznansko me veseli, da sem doma pravzaprav v predmestju, a vsak dan videvam živali. Danes mi je križal pot lep lisjak z belo konico repa, ki jo je prisopihal iz njive koruze in preko travnika odhitel proti drugi. Še vedno pa sem na lovu za dvema srnjačkoma, ki ju ima “naša” srna. Zadnje čase se mi ne da več zgodaj vstajati. Morda pa ju ujamem v kontra svetlobi zahajajočega…
-
Da se ne bo zgodilo tudi vam
Mala prijoče domov. S kolesom se je peljala po asfaltni cesti, ki so jo urejali in je priletela na kamen, kolo je spodneslo in pristali smo pri zdravniku. Na kolenu bo potreben šiv ali dva, vendar boste najprej počakali policijo. Kako prosim?! Policijo!? Ja, šlo je za prometno nesrečo. No, pa so ji vseeno najprej pokrpali koleno, potem pa smo šli sami na policijo. Ne vem pravzaprav točno po kaj. Pa že kar dežurni reče – Nikar ne reci, da je bilo na glavni cesti. Reci, da je bilo na stranski! Čakamo, da pride patrulja s terena in mlad nadebudni fazan z eno zvezdico pristopi. Ja, tole bo pa kazen! …
-
Žongliranje z objektivom
Nekaj takšnega nastane, če držimo aparat v eni roki in objektiv v drugi roki. Ja, tudi tako se da ustvarit čudovite reči.
-
Vse najboljše
Zunaj peklensko pripeka, še bolj, kot včeraj, ko sem bila v službi in smilijo se mi kolegi, ki so danes na terenu na razbeljenem asfaltu. Včeraj je bil dolg dan. Ob 5 in 15 sem na terasi pila kavo. Sosed je že grabil travo in soseda je zalivala vrt. Priprave na dolg vroč dan so se začele že zelo zgodaj. Čakala me je celodnevna služba in potem še veliki večerni finale – praznovanje rojstnega dne pri prijateljih. Naporno, pa vendar nadvse prijetno. Trije rojstni dnevi na kupu niso mačji kašelj, še posebej ne pri prijateljih, za katere se ve, da ti še za domov zavijejo, če tam nisi pojedel toliko…
-
Opcije
Papirji, ki so se nabrali čez teden. Handover katerega čas se bliza vedno bolj. Stvari me priganjajo. V bistvu je to dobro. Saj pomeni, da gre čas hitro. A ni vedno tako. Včasih to pomeni, da je zasičenost vseh obveznosti ogromna. Ali nismo vsi enaki. Včasih enostavno pridemo do tega, da nam je vsega dovolj. Vsega? Česa? Obvez!! Moraš, moram, takoj, še prej, sedaj, zamujaš… pa kdo te plača, da se mi vrtiš po glavi v tako radikalni obliki. Pusti me pri miru. Cel teden se napenjam. In si skoraj ne vzamem casa niti za razmislek. Dialog s svojo življenjsko sopotnico sem zanemaril. Samo jamram. Kdaj bom šel domov? Kdaj…
-
Enkrat je treba začeti
In danes je ta dan! Že cel teden razmišljam, kako izkoristiti Vanjino ponudbo in tu in tam skočiti na njeno stran… pravzaprav na stran, ki jo ponuja na izposojo. Izziv je pravi, volja tudi, idej kar nekaj … ampak začeti … KAKO? Verjetno bi morala najprej povedati kaj o sebi. In ker me zadnje tedne spet grabi tisti nemir, naj bo tole (pravzaprav stara »finta«, ki sem jo spesnila za zloženko ob otvoritvi moje prve samostojne razstave v Laškem, februarja 2011): Sem otrok sveta. Nepoboljšljiva potepinka. Nemir me vedno znova potegne stran od ustaljenih poti, nekam daleč, kjer nikoli ne veš, kako se bo naredil dan. In zmeraj težje je…




























